Migranti tudi v Sloveniji izkoriščali azil za krminalna dejanja. Bodo vzhodne članice EU ilegalnim prestopom meja naredile konec?

Če je še pred meseci veljalo, da sodijo Severna Makedonija, Madžarska, Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Črna gora med države jugovzhodne Evrope, ki so migrantom najmanj naklonjene, se sedaj to spreminja. Številne raziskave po državah kažejo, da se na zunanjih mejah EU pojavlja nov blok, ki hoče nezakonitim migracijam narediti konec. Države želijo z evropskimi sredstvi tudi graditi zidove na svojih mejah.

Da EU ni pripravljena na nadaljevanje migrantskega vala, pravi tudi hrvaški notranji minister, kako migranti izkoriščajo azil za kriminal v Sloveniji, pa kaže tudi sojenje, ki je končno dobilo epilog.

V začetku tega meseca je Komisija EU po poročilu nemških medijev pozvala k preiskavi odvračanja nezakonitih migrantov na zunanjih mejah EU, ARD pa je dokumentiral grške, hrvaške in romunske uradnike, ki so izvajali takšne operacije. Pred kratkim je tako izbruhnila tudi afera, ki je kompromitirala hrvaške policiste, ki so nasilno naganjali migrante iz Hrvaške. Da se je v Vzhodni Evropi marsikaj spremenilo in da je odpor do nelegalnih migracij velik, kaže tudi oblikovanje bloka držav, ki od EU zahtevajo denar za gradnjo zidov na mejah.

Šest let po tem, ko je Madžarska prva postavila zid na svoji južni meji, se je dvanajst evropskih držav (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Madžarska, Litva, Latvija, Poljska in Slovaška), podpira pa to tudi Slovenija, zavzelo za postavitev takšnih zidov. Litva, ena od držav podpisnic pisma, se je že odločila zgraditi 508 kilometrov dolgo ograjo na meji z Belorusijo, da bi ustavila prihod predvsem migrantov, ki prihajajo iz Irana, v veliki meri pa izvirajo iz Afganistana. Sosednja Latvija je prav tako nedavno napovedala, da bo na meji z Belorusijo zgradila 134 kilometrov dolgo ograjo iz bodeče žice.

Na vrhu EU 21. in 22. oktobra naj bi zato voditelji EU razpravljali o predlogu Litve za spremembo obstoječih migracijskih pravil EU, s katerim bi legalizirali odvračanje ilegalnih migrantov, ko se v državi razglasijo ekstremne razmere. Tako imenovani litovski blok naj bi se tudi zaobljubil, da bo v celoti nadzoroval svoje zunanje meje, da bi preprečil nezakonite migracije in zmanjšal sekundarno gibanje migrantov.

Delovanje Belorusov izbilo sodu dno

Belorusija namreč po navdihu turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana več mesecev uporablja migrante kot orožje v odgovor na sankcije EU. Na tisoče migrantov tako leti v Belorusijo, nato pa jih lokalne oblasti potisnejo čez poljsko, litovsko in latvijsko mejo.

Poljska ravno zaradi tega želi trajno utrditi mejo z Belorusijo - žično ograjo z bodečo žico nameravajo nadomestiti z bolj konkretno pregrado, predvsem zaradi vse večjega pritoka migrantov iz sosednje države. Poljski notranji minister je v torek zvečer dejal, da je potrebno varovanje meje dodatno okrepiti in postaviti "trdno, visoko pregrado, opremljeno z nadzornim sistemom in detektorji gibanja".

EU ni pripravljena na nov migrantski val

Da Evropa ni pripravljena na nov migrantski val, je prepričan tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović: »Številne študije hrvaških in mednarodnih institucij opozarjajo na možen prihod velikega števila migrantov zaradi razmer v Afganistanu. Evropa se mora na to pripraviti. Odkrito povedano, EU ni popolnoma pripravljena,« je dejal Božinović. Hkrati je tudi zanikal namigovanja, da Hrvaška opravlja "umazano delo" odvračanja migrantov v imenu EU.

Poudaril je, da gre za varnostni izziv, ki ga ne gre podcenjevati, in da je bilo doslej aretiranih 4000 tihotapcev ljudi. Dodal je tudi, da 80% prosilcev za azil ne čaka na izid tega procesa, ampak preprosto izginejo.

Božinović pričakuje, da bo v primeru novega migrantskega vala ponovno veliko breme padlo na Hrvaško, kar bi lahko postavilo pod vprašaj njeno sposobnost varovanja zunanje meje EU.

Pakistancem, ki so azil izrabili za tihotapljenje migrantov, visoke kazni in izgon iz Slovenije

Da je migrantsko vprašanje tudi tema, ki se Slovenije še kako tiče, dokazuje tihotapska zgodba iz Slovenije. Dnevnik poroča, da so bili za organiziranje nezakonitih prevozov tujcev čez Slovenijo v sklopu hudodelske združbe na večletne zaporne kazni v sredo obsojeni trije državljani Pakistana, ki so dejanje tudi priznali. Čaka jih tudi večletni izgon iz Slovenije, v kateri so sicer tudi zaprosili za mednarodno zaščito.

Dvanajst domnevnih članov hudodelske združbe je junija 2019 ter nato od junija do oktobra lani po navedbah tožilstva organiziralo, prevažalo oziroma drugače sodelovalo pri nezakonitih premikih tujcev od hrvaške do italijanske meje oziroma iz ljubljanskega azilnega doma do Italije. Med prevozniki so bili tudi štirje ljubljanski taksisti.

Kot je ob izreku sodbe trem Pakistancem dejala sodnica, so »azil izrabili za izvrševanje kaznivih dejanj.« Obsojeni so bili na zaporno kazen od treh let in enega meseca do štirih let in štirih mesecev.