Migracije spreminjajo svet na boljše

Med naprednimi državljankami in državljani se spodobi, da zagovarjajo ilegalne migracije. S tem človek signalizira, da je boljši od drugih ljudi. Takole je napisal tviteraš Toš: »Migracije spreminjajo družbe in svet in vedno so ga. Običajno na boljše.« Kako lepo povedano! Kaj je sploh lahko boljše in plemenitejše od spreminjanja sveta na boljše? Človek bi jim kar v gozdu pri Ilirski Bistrici pustil kakšen sendvič, da bi smel biti del tega veličastnega projekta spreminjanja sveta na boljše.
Pa šalo na stran. Kar je napisal Frano Toš – desničarji morajo zdaj malo zajeti sapo - drži. Migranti spreminjajo svet na boljše. Tisti povabljeni in tisti nepovabljeni. Če migrant pride povabljen, je povabljen zato, ker je za domorodno skupnost koristen. Ker ima znanje, ki je tam potrebno. Tako so se priselili trgovci, razni obrtniki in bankirji. Tako so migrirali naši rojaki v ZDA, Nemčijo in drugam. Tako še danes mladi zapuščajo Slovenijo in v Slovenijo ljudje prihajajo od drugod.
Pogosto so se poskušali seliti tudi nepovabljeni migranti. In tudi ti so spreminjali svet na boljše. Če jim je uspelo ostati, torej če je bila migracija uspešna, so ali poselili teritorij, ki ga staroselci niso znali izkoristiti, ali pa so staroselce izrinili oz. so se ti utopili med prišleki. To je bilo mogoče samo v primeru, če so bili prišleki na nek način sposobnejši od staroselcev. Morda so bili boljši vojaki, morda so bili boljši kmetje, morda so bili boljši starši. Sposobnejša kultura se je okrepila, manj sposobna je nazadovala. In na tak način se je svet spreminjal na boljše.
Da ne bi bili poraženci, so se skupnosti od nekdaj upirale nepovabljenim migracijam. Gradili so zidove in ograje, kurili ognje na hribih, postavljali utrdbe in izpopolnjevali vojaško tehniko. In so tudi napredovali. Zato vse migracije niso bile uspešne. Razen pred 50.000 leti, ko je človek zapuščal Afriko, se kasneje ni mogel kdorkoli preseliti kamorkoli. Praviloma so ga povsod pričakali na nož. Ali vsaj na mejnem prehodu.
Zato, ker je slabo odmiralo in dobro uspevalo, včasih z ledeniško počasnostjo, včasih hitreje, se je, kot pravi Frano Toš, svet spreminjal na boljše. In sem Tošu na tviterju pritrdil, »Drži. Uspešne migracije so tiste, kjer sposobnejša kultura izpodrine manj sposobno. Npr. evropska indijansko v Ameriki«. In dodal »Neuspešne pa tiste, kjer se domačini ubranijo osvajalcev. Npr. Otomanov v avstrijske dežele. "Uspešnost" seveda nima nobene moralne konotacije. Če je nekaj uspešno, ne pomeni, da je prav.«
Ampak ne. Ena Nekoretna tviterašica (tak psevdonim si je izbrala) me je opozorila, da zdaj bo pa padalo. Takrat nisem čisto dobro razumel, zakaj. Navedel sem očitno dejstvo, da nezaželena migracija lahko uspe samo, če je prišlek sposobnejši od staroselca. Navedel sem primer, kjer je sposobnejša kultura izpodrinila manj sposobno. Kar se je v resnici zgodilo.
Celo potrudil sem se, da nisem dajal vrednostih ocen, ker sem navajen, da na družbenih omrežjih nekateri ne polemizirajo s tem, kar človek napiše, ampak s tem, kako bi se dalo, z veliko podtikanja, tisto predstaviti. Bil sem natančen. Nisem napisal, da je višja kultura premagala nižjo, razvitejša manj razvito, bolj napredna manj napredno, boljša slabšo … Sposobnejša manj sposobno. In sposobnost se je bila dokazala v uspešnosti – torej dovršitvi - migracije.
Tudi se nisem vrednostno opredeljeval do uspelih migracij. Če bi se hotel, bi napisal, da so migracije, kjer sposobnejši izpodrine manj sposobnega npr. dobre, slabe, pozitivne, negativne, zaželene, nezaželene, moralne, nemoralne, pravične, nepravične. Ampak sem se vrednostne ocene vzdržal. Uspešna je migracija, kjer migrant na cilju potovanja ostane, neuspešna je, če ga preženejo. In ostane, če je na nek način sposobnejši.
Težava zagovornikov neoviranih migracij je bila naslednja. Trdijo, da so migracije fajn, da je svet zato boljši. In potem se v tem kontekstu pojavi migracija Evropejcev v Ameriko. Ki je imela za posledico uničenje indijanskih kultur in iztrebljenje Indijancev. Ki se vsakemu normalnemu človeku smilijo. Še bolj se smilijo takim, ki so indoktrinirani z Rousseaujevo idejo o plemenitih divjakih in ne ve, da so se Indijanci krvavo vojskovali med seboj. In še bolj takim, ki se, zavestno ali ne, spominjajo sovjetske propagande, ki je na vsako kršenje človekovih pravic v ZSSR odgovarjala, že, že, ampak kaj pa genocid nad Indijanci.
Skratka, usoda domorodcev je bila kruta. Priznati bi si bilo treba, da migracije, gledano v celoti, morda spreminjajo svet na boljše. Kar pa ne pomeni, da je vsaka skupina posebej na boljšem. Da zato, da bi bil svet boljši, nekaj raste in drugo izumira. In da se ravno zato staroselci migracijam upirajo. Kar tudi ustvarja novo znanje, novo tehnologijo in spreminja svet na boljše.
Bi lahko do civiliziranja Amerik (torej uvedbe načinov, ki na tistem ozemlju omogoča preživetje 15x večjega števila ljudi) lahko prišlo na bolj human način? Teoretično lahko, praktično pa zgodovina ni tekla tako. Če mižimo na obe očesi in se pretvarjamo, da so stvari lepše, kot so v resnici, nismo bolj moralni, ampak bolj slepi.
Zgodil se je šolski primer kognitivne disonance, to je (po Wikipediji) »duševno nelagodje, ki ga doživi oseba, ki ima dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot«. Razmisleki, kot so bili nanizani zgoraj, so bili težja pot iz zagate, da so migracije hkrati dobre in slabe. Lažja pot je zagato odmisliti. Diskvalificirati avtorja, da se ne bi bilo treba ukvarjati z ukrivljenosti svoje resničnosti, ki je potrebna, da to dvoje spraviš skupaj.
In so mi v jezi svoje nemoči zmetali v obraz, da sem fašist, rasist, in kup drugih pridevnikov. Nemoči premisliti o tem, da je sicer lepo verjeti, da imajo migracije same odlične učinke na vse strani, da pa to utegne ne biti res.
V tej zagati so si v celoti in povsem izmislili, da častim genocid nad Indijanci! Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Napisal sem, da ima uspešna migracija žrtve. Noben slovar ne pomaga, če si umislijo, da »uspešno izpeljati X« pomeni, »prav je, da so izpeljali X«, ali »dobro je, da so izpeljali X«. Slovarji so jasni. Uspeh je definiran kot »pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja« in ne »rezultat dela ali prizadevanja za kaj pozitivnega«.
Pomilovanja vredno je, koliko energije so investirali v prepričevanje sebe in drugih o odtenkih besede »uspešno«, da bi se izognili nasprotju med svojo željo, da migracije spreminjajo svet na boljše, in v oči žgočo ugotovitvijo, da je zato kdo lahko precej na slabšem.
In vsega prezira je vredno, če so ves čas vedeli, da ne častim genocida nad Indijanci, se jim je pa zdelo, da bi mi bilo mogoče tako obtožbo lažno pripisati; in da bi se lahko, če jo bodo dovolj ponavljali, prijela. Tem so popustile varovalke pred hudobijo. Ali pa jih nikoli niso imeli.
Vprašanje, kateri migranti so v Evropi dobrodošli in kateri niso, je aktualno. Migracije niso igra ničelne vsote, niso pa praviloma vsi zmagovalci. Kakorkoli se bo izteklo, pa bodo spremenile svet na boljše. Tudi če bosta princ Harry in Meghan Markle imela samo dva otroka in bodo nekateri staroselci sledili zgledu, bo imel pa kdo drug več otrok.
In ti otroci, ki jih bo nekdo imel (ne tisti, ki jih ne bo) bodo na koncu odgovorili na vprašanje, ki skozi celo kolumno visi v zraku. Kaj pomeni »boljše«?
Podobno, kot zmagovalci pišejo zgodovino, preživeli napišejo, kaj je dobro in prav. Ter tudi, kaj je napačno in narobe. Le razumevanje razlike med prav in narobe družbam skozi stoletja in tisočletja omogoča preživetje. Civilizacij in družb, ki so kot prav učile nekaj, kar jim je dolgoročno škodilo, ni več. Ker so druge imele boljši (!) prav.
Je to prav? To je vprašanje za neko drugo pisanje.
Povabljene in nepovabljene migracije
Pa šalo na stran. Kar je napisal Frano Toš – desničarji morajo zdaj malo zajeti sapo - drži. Migranti spreminjajo svet na boljše. Tisti povabljeni in tisti nepovabljeni. Če migrant pride povabljen, je povabljen zato, ker je za domorodno skupnost koristen. Ker ima znanje, ki je tam potrebno. Tako so se priselili trgovci, razni obrtniki in bankirji. Tako so migrirali naši rojaki v ZDA, Nemčijo in drugam. Tako še danes mladi zapuščajo Slovenijo in v Slovenijo ljudje prihajajo od drugod.
Pogosto so se poskušali seliti tudi nepovabljeni migranti. In tudi ti so spreminjali svet na boljše. Če jim je uspelo ostati, torej če je bila migracija uspešna, so ali poselili teritorij, ki ga staroselci niso znali izkoristiti, ali pa so staroselce izrinili oz. so se ti utopili med prišleki. To je bilo mogoče samo v primeru, če so bili prišleki na nek način sposobnejši od staroselcev. Morda so bili boljši vojaki, morda so bili boljši kmetje, morda so bili boljši starši. Sposobnejša kultura se je okrepila, manj sposobna je nazadovala. In na tak način se je svet spreminjal na boljše.
Da ne bi bili poraženci, so se skupnosti od nekdaj upirale nepovabljenim migracijam. Gradili so zidove in ograje, kurili ognje na hribih, postavljali utrdbe in izpopolnjevali vojaško tehniko. In so tudi napredovali. Zato vse migracije niso bile uspešne. Razen pred 50.000 leti, ko je človek zapuščal Afriko, se kasneje ni mogel kdorkoli preseliti kamorkoli. Praviloma so ga povsod pričakali na nož. Ali vsaj na mejnem prehodu.
Zato, ker je slabo odmiralo in dobro uspevalo, včasih z ledeniško počasnostjo, včasih hitreje, se je, kot pravi Frano Toš, svet spreminjal na boljše. In sem Tošu na tviterju pritrdil, »Drži. Uspešne migracije so tiste, kjer sposobnejša kultura izpodrine manj sposobno. Npr. evropska indijansko v Ameriki«. In dodal »Neuspešne pa tiste, kjer se domačini ubranijo osvajalcev. Npr. Otomanov v avstrijske dežele. "Uspešnost" seveda nima nobene moralne konotacije. Če je nekaj uspešno, ne pomeni, da je prav.«
Navedel sem očitno dejstvo, da nezaželena migracija lahko uspe samo, če je prišlek sposobnejši od staroselca. Navedel sem primer, kjer je sposobnejša kultura izpodrinila manj sposobno. Kar se je v resnici zgodilo.
To bi bil lahko uvod v razumno debato
Ampak ne. Ena Nekoretna tviterašica (tak psevdonim si je izbrala) me je opozorila, da zdaj bo pa padalo. Takrat nisem čisto dobro razumel, zakaj. Navedel sem očitno dejstvo, da nezaželena migracija lahko uspe samo, če je prišlek sposobnejši od staroselca. Navedel sem primer, kjer je sposobnejša kultura izpodrinila manj sposobno. Kar se je v resnici zgodilo.
Celo potrudil sem se, da nisem dajal vrednostih ocen, ker sem navajen, da na družbenih omrežjih nekateri ne polemizirajo s tem, kar človek napiše, ampak s tem, kako bi se dalo, z veliko podtikanja, tisto predstaviti. Bil sem natančen. Nisem napisal, da je višja kultura premagala nižjo, razvitejša manj razvito, bolj napredna manj napredno, boljša slabšo … Sposobnejša manj sposobno. In sposobnost se je bila dokazala v uspešnosti – torej dovršitvi - migracije.
Tudi se nisem vrednostno opredeljeval do uspelih migracij. Če bi se hotel, bi napisal, da so migracije, kjer sposobnejši izpodrine manj sposobnega npr. dobre, slabe, pozitivne, negativne, zaželene, nezaželene, moralne, nemoralne, pravične, nepravične. Ampak sem se vrednostne ocene vzdržal. Uspešna je migracija, kjer migrant na cilju potovanja ostane, neuspešna je, če ga preženejo. In ostane, če je na nek način sposobnejši.
Niso mogli ali hoteli razumeti
Težava zagovornikov neoviranih migracij je bila naslednja. Trdijo, da so migracije fajn, da je svet zato boljši. In potem se v tem kontekstu pojavi migracija Evropejcev v Ameriko. Ki je imela za posledico uničenje indijanskih kultur in iztrebljenje Indijancev. Ki se vsakemu normalnemu človeku smilijo. Še bolj se smilijo takim, ki so indoktrinirani z Rousseaujevo idejo o plemenitih divjakih in ne ve, da so se Indijanci krvavo vojskovali med seboj. In še bolj takim, ki se, zavestno ali ne, spominjajo sovjetske propagande, ki je na vsako kršenje človekovih pravic v ZSSR odgovarjala, že, že, ampak kaj pa genocid nad Indijanci.
Skratka, usoda domorodcev je bila kruta. Priznati bi si bilo treba, da migracije, gledano v celoti, morda spreminjajo svet na boljše. Kar pa ne pomeni, da je vsaka skupina posebej na boljšem. Da zato, da bi bil svet boljši, nekaj raste in drugo izumira. In da se ravno zato staroselci migracijam upirajo. Kar tudi ustvarja novo znanje, novo tehnologijo in spreminja svet na boljše.
Bi lahko do civiliziranja Amerik (torej uvedbe načinov, ki na tistem ozemlju omogoča preživetje 15x večjega števila ljudi) lahko prišlo na bolj human način? Teoretično lahko, praktično pa zgodovina ni tekla tako. Če mižimo na obe očesi in se pretvarjamo, da so stvari lepše, kot so v resnici, nismo bolj moralni, ampak bolj slepi.
Če mižimo na obe očesi in se pretvarjamo, da so stvari lepše, kot so v resnici, nismo bolj moralni ampak bolj slepi.
Nekaterim so pregorele varovalke
Zgodil se je šolski primer kognitivne disonance, to je (po Wikipediji) »duševno nelagodje, ki ga doživi oseba, ki ima dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot«. Razmisleki, kot so bili nanizani zgoraj, so bili težja pot iz zagate, da so migracije hkrati dobre in slabe. Lažja pot je zagato odmisliti. Diskvalificirati avtorja, da se ne bi bilo treba ukvarjati z ukrivljenosti svoje resničnosti, ki je potrebna, da to dvoje spraviš skupaj.
In so mi v jezi svoje nemoči zmetali v obraz, da sem fašist, rasist, in kup drugih pridevnikov. Nemoči premisliti o tem, da je sicer lepo verjeti, da imajo migracije same odlične učinke na vse strani, da pa to utegne ne biti res.
V tej zagati so si v celoti in povsem izmislili, da častim genocid nad Indijanci! Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Napisal sem, da ima uspešna migracija žrtve. Noben slovar ne pomaga, če si umislijo, da »uspešno izpeljati X« pomeni, »prav je, da so izpeljali X«, ali »dobro je, da so izpeljali X«. Slovarji so jasni. Uspeh je definiran kot »pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja« in ne »rezultat dela ali prizadevanja za kaj pozitivnega«.
Pomilovanja vredno je, koliko energije so investirali v prepričevanje sebe in drugih o odtenkih besede »uspešno«, da bi se izognili nasprotju med svojo željo, da migracije spreminjajo svet na boljše, in v oči žgočo ugotovitvijo, da je zato kdo lahko precej na slabšem.
In vsega prezira je vredno, če so ves čas vedeli, da ne častim genocida nad Indijanci, se jim je pa zdelo, da bi mi bilo mogoče tako obtožbo lažno pripisati; in da bi se lahko, če jo bodo dovolj ponavljali, prijela. Tem so popustile varovalke pred hudobijo. Ali pa jih nikoli niso imeli.
V tej zagati so si v celoti in povsem izmislili, da častim genocid nad Indijanci! Nič ne bi moglo biti dlje od resnice.
Kaj je boljše?
Vprašanje, kateri migranti so v Evropi dobrodošli in kateri niso, je aktualno. Migracije niso igra ničelne vsote, niso pa praviloma vsi zmagovalci. Kakorkoli se bo izteklo, pa bodo spremenile svet na boljše. Tudi če bosta princ Harry in Meghan Markle imela samo dva otroka in bodo nekateri staroselci sledili zgledu, bo imel pa kdo drug več otrok.
In ti otroci, ki jih bo nekdo imel (ne tisti, ki jih ne bo) bodo na koncu odgovorili na vprašanje, ki skozi celo kolumno visi v zraku. Kaj pomeni »boljše«?
Podobno, kot zmagovalci pišejo zgodovino, preživeli napišejo, kaj je dobro in prav. Ter tudi, kaj je napačno in narobe. Le razumevanje razlike med prav in narobe družbam skozi stoletja in tisočletja omogoča preživetje. Civilizacij in družb, ki so kot prav učile nekaj, kar jim je dolgoročno škodilo, ni več. Ker so druge imele boljši (!) prav.
Je to prav? To je vprašanje za neko drugo pisanje.
Zadnje objave

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59

Z novimi spremembami bodo plače le še dodatno obremenjene
19. 2. 2025 ob 9:07

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu
18. 2. 2025 ob 9:00

(Jugo)nostalgija
18. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Prihajajoči dogodki
FEB
20
Slavnostna akademija ob 80-letnici Alenke Puhar
10:00 - 13:00
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
FEB
22
Video objave

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59
Izbor urednika

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00
13 komentarjev
Kraševka
Bac ob 11,43
Popolnoma se z vami strinjam.
Ko preveč let vlada ENOUMJE, takrat je njihovo početje oznanjeno za "pravilno". Sčasoma, se tega ljudje navadijo, ker jim je nekako prepovedano misliti s svojo glavo, že od leta (z malimi izjemami) 1945 dalje.
In včasih postane NAROBE - PRAV, kar potem razglašajo vsi mediji v rokah levice.
Vse to odseva tudi v primeru gospoda Žige Turka. Jaz lahko samo pohvalim pokončno držo in bister UM tega spoštovanega profesorja Ž.Turka.
Bac
Kako boleče je živeti v vse bolj nerazumnem, agresivnem okolju, kjer noben, ampak prav nobeden argument ne pride do živega granitno - trdnem iracionalnemu levičarskemu enoumju.
Orwell postaja resničnost.
saramatej
Že v osnovi sem razumela, kaj je hotel povedat s svojim tvitom. Ampak vedno je treba računati s tem, da ga pa ne bodo vsi. In se potem razburjat na ta račun res ne splača.
In s tem prispevkom utrjuje v prepričanju tiste, ki smo itak razumeli, onih drugih pa ne bo nikoli prepričal, ker so pač doma na svojem....
lojze19
Kako enostavno, naturalistično in skladno z naravnim pravom, tu se je spoštovani dr. Turk srečal z novim EU poslancem Brglezom.
Alojzij Pezdir
Tviteraš Toš: »Migracije spreminjajo družbe in svet in vedno so ga. Običajno na boljše.«
Seveda: enako kot globalno potrošništvo in potratništvo nad energetskimi viri ter pospeševanje socialnih razlik in ekološke razvojne nevzdržnosti.
Vsako živo bitje je umrljivo in ima svoj konec ter enako tudi vsaka družbena skupnost in civilizacija.
kdorkoli
Res je, vsako živo bitje je umrljivo, toda vsako rado živi in stori vse, da se življenje nadaljuje, Evropa pa, kot kaže, raje propagira samomor in izginotje svoje civilizacije, potem ko so jo rodovi skozi stoletja pripeljali do vrhunca - kako bedno je videti to propadanje nekoč zdravega razuma! Propadanje pod vplivom tako rekoč uzakonjene laži in v imenu neke lažne "politične korektnosti"...
Teodor
Žiga, pri teh letih bi že lahko vedel, da se z levičarji ne more demokratično pogovarjati. Izguba časa. Če ne verjameš, vprašaj tiste, ki so imeli nazadnje drugačno mnenje, naselili so jih v cca. 700 jam.
IgorP
Teodor Ti niso imeli drugačnega mnenja, to so bili laški in naci podrepniki!! To je pa velika razlika, kot imeti drugačno mnenje!! Da te potolažim, tudi tvoja stran je imela v mislih podoben scenarij, pa ga ni mogla uresničiti! Poraženci pač!!!
pozdrav
Migracije so lahko razvojno pozitivne, ko bolj razviti prihajajo k manj razvitim.
So pa negativne, ko prihajajo manj razviti k bolj razvitim, zlasti še če je teh precej.
To nam dokazuje propad rimske civilizacije, ki so jo preplavili tuji ilegalni migranti .
Potrebnih je bilo 1600 let, da smo ponovno dohiteli v razvoju Rimljane ( samo nekaj dokazov: vodovod, centralna kurjava, bazeni, savne, cement, vodoodporni cement....)
Hribarjev Rafko
Čestitke za članek, g. Turk!
Ah, levosučni kobajagiliberalci, ki seštevajo vsoto notranjih kotov enakokrakega kroga!
Ja, propagandno so močni. Drugač pa dokaj švoh. Pa skupaj znajo stopit, to je pa res. Tukaj bi se morali učiti od njih, kenede Ivan...
Sam nekaj jih bo pa teplo: njihova misel: Sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj (levosučni sovražijo krščanske vrednote, zato so jim dobrodošli migranti).
Kajti, ko bo tukaj dovolj tega "mojega prijatelja", bo tudi ta prijatelj postal ravno moj sovražnik (trk vrednot LGBTXY, enakost žensk, družbeno/privatno...).
AlojzZ
Dr. Žiga Turk ima predstavo, da človeštvo danes zna toliko in toliko. Pred stoletjem je znalo pač za stoletje manj, pred tisočletjem je znalo pač tisoč let manj in tako dalje. Neprekinjen vzpon! In v tej predstavi so migracije, tako tiste, ki so legalne in tiste, ki so nelegalne in že v osnovi nosijo v sebi kriminal, napredek. Da množičen nezakonit prestop meje ljudi vodi k dobremu, se tepe s pravili katoliškega pogleda na svet: "Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro." Celotno besedilo je na http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html pod vprašanjem številka 368.
No, sedaj pa poglejmo še v prakso. Švedi so spustili v svojo družbo kar precej migrantov in postali družba kriminala.
Ne bom navajal spletnih povezav, saj jih je dovolj, če jih človek išče. Je to napredek?
In pa polemika z osnovno predpostavko dr. Žige Turka. Zgodovina pozna tudi propad kulture, propad civilizacije, propad narodov. Ko je dosežena kritična količina ravnanj, ki nasprotujejo Stvarnikovim pravilom za srečno življenje, zadeva pač propade. In prav to se dogaja v zahodnem svetu, v zahodni kulturi. In rešitev ni množičen nezakonit prestop mej ter življenje s socialno podpora, temveč upoštevanje Stvarnikovih navodil za srečno življenje v blagostanju. Ja, spreobrniti se moramo k Bogu in prenehati sanjariti, da bodo prišleki, ki niti nočejo kaj šele znajo delati, obogatili našo kulturo in nam zagotovili mirno življenje po upokojitvi.
mak
Z. Turk odkriva protislovje v prepricanjih levicarjev glede migracij. Ampak tudi Turkove trditve so protislovne. Pravi, da vse migracije, oziroma prevlada ene kulture nad drugo, pomeniJo izboljsavo sveta. Hkrati trdi, da ne izreka moralnih sodb. ???? Islam je zavzel prej krscansko Severno Afriko, Bliznji Vzhod, Perzijo, budisticni Afghanistan in del Indije... Z mecem. Je bila to "izboljsava sveta"? Nikakor.
Kraševka
Razumevanje je NUJNO. nam na široko razloži spoštovani Ž. Turk. To tako filozofsko razloži, da ga nevedni, nikoli ne bodo razumeli.
Treba se je vprašati: - "Kaj je prav? Kaj je narobe?"
So ljudje, ki znajo presoditi, kaj je dolgoročno prav.
Velika večina ljudi, pa gleda preveč kratkoročno in potem šele ČAS pokaže, čez veliko let, kaj je bilo narobe. Takrat pa ni več časa za "popravni izpit".
Glede Amerike, so bili v BOJU uspešnejši prišleki, ki so imeli boljše orožje. Kljub USPEHU, mislim, da ni bilo prav, izpodriniti DOMORODCE.
Nam bližnji primer iz zgodovine pa je, kako je TITO izpodrinil kralja KARAĐORĐEVIČA. Seveda učili smo se, da so to na volitvah izglasovali DRŽAVLJANI.
Vendar vsi vemo, da so bile tiste volitve le lažna pretveza, z lažnim rezultatom. Največji Jugoslovanski narod - SRBI so v glavnem glasovali za KRALJA. Rezultat, pa je lažno kazal, da so na volitvah namenili več glasov Titu.
To je pokazalo, da so bili PREVARANTI uspešnejši od PREVARANE večine. Zgodovino je potem napisal Tito in vsi smo se učili, da je bil USPEŠEN ZMAGOVALEC. Pa čeprav je za njim ostalo na 1000-e mrtvih in IZGNANIH.
Ali tudi temu lahko rečemo USPEH.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.