Meteorološko društvo za načrtno zadrževanje vode v Sloveniji

Slovenija ima potenciale za zadrževanje vode, ki bi jih morali po mnenju Slovenskega meteorološkega društva bolje izkoristiti. "Da bi preprečili posledice nizkovodnih kot visokovodnih ekstremov, moramo pristopiti h gradnji večnamenskih zadrževalnikov," so pozvali družbo, gospodarstvo in oblast.

Padavin ima Slovenija dovolj, ni pa po njihovem dobro, da ta voda pretežno odteka proti Črnemu morju in Jadranu. Ker leži država pretežno v povirju rek, se večinoma srečuje s hudourniškimi poplavami, razen na kraških rekah ter Dravi in Muri, kjer lahko poplave trajajo več dni. V državi so vse pogostejše občasne in območno omejene suše, so nanizali.

Zato bi potrebovali zadrževalnike, pa tudi cevovode v bolj sušna območja. Kot so navedli, sta v Sloveniji velika naravna zadrževalnika le Blejsko in Bohinjsko jezero, površinska naravna zadrževalnika sta še sneg po hribih in namočena tla, podzemni pa so jame in razpoke v kraškem svetu ter podtalnica v rečnih naplavinah.

Med velikimi umetnimi zadrževalniki so našteli akumulacije in jezove v elektrarnah na Dravi, Savi in Soči. Navedli so tudi Gradiško jezero, katerega namen je zmanjšati poplavno ogroženost avtoceste Ljubljana-Maribor, in jezero Mola za uravnavanje vodostaja reke Reke v sušnih mesecih. "A na splošno je velikih zadrževalnikov premalo," so ocenili.

O problematiki gradnje zadrževalnikov in namakalnih sistemov smo pisali v tem prispevku.