Suša razgalila še enega izmed zanemarjenih področij - upravljanje z vodami. Kakšne so realne rešitve za Primorsko?

POSLUŠAJ ČLANEK
Suša pesti vse več delov države. Med najbolj prizadetimi so Gorenjska, Goriška, Notranjska in Primorska. Večjih padavin tudi v prihodnjih desetih dnevih ni pričakovati, sploh v Slovenski Istri ne. V Slovenski Istri so bile redukcije vode nazadnje leta 1987, grozile so še v letih 2003 in 2012. 

Vročinski valovi s sušo postajajo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Vodnih virov za namakanje bo v prihodnje manj, bomo zelenjavo namakali z vodo iz čistilnih naprav? Kje se lomijo kopja med skrbjo za naravo, interesi preživetja kmetijstva ter oskrbovanja prebivalstva s čisto pitno vodo.

Zajetji Suhorica in Padež nimata veliko podpornikov


Podpora gradnji zadrževalnika Padež-Suhorica temelji na dolgoročni preskrbi s pitno vodo za Obalno-Kraško regijo, saj naj bi ta vodni vir predstavljal rešitev za naslednjih 50 let. Za preskrbo regije bi ta po mnenju dela gradbeno inženirske in hidrološke stroke zagotavljal dovolj velike količine vode, iz katere bi se napajali trije vodovodi – rižanski, kraški in ilirskobistriški. Vsi trije imajo zdaj za oskrbo pitne vode na voljo le en vodni vir, zato bi izven svojega porečja potrebovali še rezervnega z relativno majhnim in obvladljivim prispevnim območjem, kjer ni industrije in kjer je izredno malo kmetijstva, da bi v akumulaciji ohranjali dobro kakovost vode.

Zagovorniki gradnje izpostavljajo tudi dejstvo, da so bili prvi načrti za izgradnjo akumulacije Padež aktualni že pred 100 leti, vendar drugi viri zatrjujejo, da so že pod italijansko oblastjo načrte gradnje tako velikega zajetja zaradi plitke flišne sestave tal dokončno opustili.

Minister za okolje Uroš Brežan si je dopoldne ogledal skoraj suho strugo potoka Suhorce pri Škocjanskih jamah. Od tam naj bi se namreč napajal vodni vir za Slovensko primorje, ki ga je načrtovala prejšnja vlada.

Predstavnik civilne iniciative Ohranimo Brkine Mario Benkoč je povedal, da so ministru predstavili razloge, zaradi katerih menijo, da akumulacija Suhorce in Padeža ni primerna in da to ni rešitev težav z vodooskrbo za celotno regijo. Kot rešitev so predlagali povezavo vseh vodovodov, kar ne bi bila rešitev le za Slovensko Istro, ampak tudi za Kras in zaledje ter s tem za celotno notranjsko-primorsko regijo.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je lani na javnem posvetu menil, da so zadrževalniki danes prava rešitev - ne samo Padež in ne samo za pitno vodo, temveč še drugi: “Kubed, Mola, Dragonja in drugod. Za oskrbo s pitno vodo, za namakanje ali druge namene. Se pa strinjam, da moramo to delati v soglasju z naravo.”

Povsem drugačnega mnenja je bil dr. Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije, ki je leta 2008 sodeloval pri velikem preizkusu vodnega vira Klariči. V najbolj sušnem mesecu, avgustu, so mesec dni iz treh vodnjakov črpali 470 litrov vode na sekundo in izkazalo se je, da “Klariči omogočajo oskrbo Krasa in Obale s kakovostno vodo tudi v sušnih pogojih”.

“Ni mi jasno, zakaj se informacij tega črpalnega preskusa ne upošteva. Upošteva pa se Padež, ki je star projekt,” je ob tem dejal Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, kjer bodo Padežu nasprotovali, dokler ne bodo izčrpane vse druge možnosti za zagotovitev dodatnih virov vode za Istro. Vprašljivi bi bili ukinitev dotoka reke Reke ter kakovost vode, zbrane v zadrževalniku. Pod vprašajem bi bila tudi ohranitev statusa Škocjanskih jam na seznamu svetovne dediščine Unesca ter statusa mokrišča v okviru Ramsarske konvencije, prebivalci Brkinov pa naj bi dobili zadrževalnik v velikosti Bohinjskega jezera (dolžine 4,1 km, globine 18 m, zajetje bi v najširšem delu merilo 260 metrov). 

Ob sušah se pogosteje pojavljajo požari, čemur smo priča v zadnjih tednih.


Povezovanje treh vodovodov tudi ne bi bil majhen projekt


Povezovanje treh vodovodov je bilo aktualno že od leta 2007, ko so občine in upravljavci vodovodov podpisali pismo o nameri, pogodbe pa so bile podpisane v letu 2011. V petih kraških občinah (Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Miren-Kostanjevica), ki jih oskrbuje Kraški vodovod Sežana, ter v občini Ilirska Bistrica, kjer je upravljavec JP Komunala Ilirska Bistrica, je lani na posvetu Slovenskega društva za zaščito voda o tej tematiki prevladovalo mnenje, da bi z nadgradnjo oziroma sanacijo obstoječih vodovodov lahko pridobili potrebne količine vode v Rodiku s pol nižjimi investicijskimi stroški.

To naj bi bila tudi okolju bolj prijazna rešitev, saj bi uporabila obstoječo degradirano traso, s potrebno obnovo obstoječe infrastrukture ob preprečevanju vodnih izgub pa bi zagotavljala stalni vir pitne vode iz treh vodnih virov (Klariči, Bistrica in Rižana) za Obalno-Kraško regijo za naslednjih 30 let. Na vodnem viru Klariči bi se povečala kapaciteta črpanja vode za 220 L/s in povečala tudi pretočnost transportnih cevovodov. Iz izvira Bistrice na vodovodnem sistemu Ilirske Bistrice bi lahko na stično točko Rodik za Obalo steklo 70 litrov vode na sekundo, potrebno pa bi bilo zgraditi tudi manjkajoči primarni in sekundarni cevovod na področjih, ki še niso priključena na javni vodovodni sistem, ter z rekonstrukcijo dotrajanih cevovodov zmanjšati vodne izgube in tako prispevati k racionalizaciji izkoriščanja vodnih virov in stroškov upravljanja vodovodnih sistemov.

Predvidene investicije z novogradnjami ali rekonstrukcijami bi vključevale 47,3 km transportnih cevovodov in 14 objektov na transportnih cevovodih, 118,1 km primarnih in sekundarnih cevovodov in 26 objektov ter dograditev objekta za zajem in/ali pripravo pitne vode. Za izvedbo tega projekta naj bi tedanjih 9 občin s kraško-obalne regije skupaj z Ilirsko Bistrico kandidiralo za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU in RS, potencialni vodni viri za izvedbo projekta pa naj bi bili vodni vir Malni na Planinskem polju, vodni vir Klariči pri Brestovici, obstoječe akumulacije Mola in Klivnik, Kubed na Rižani, Pinjevec na Dragonji in novo zajetje Padež, voda iz vodovoda v Ilirski Bistrici, dovod vode iz Italije ter možnost desalinizacije morske vode. Projekt povezovalnega vodovoda, katerega nosilca sta bila Kraški vodovod Sežana in Občina Sežana, ni bil realiziran.

Kmetijstvo resno ogroženo


Kmetje, tržni pridelovalci zelenjave in drugih pridelkov na Primorskem, kjer so sušne razmere najbolj zaostrene, so po prepovedi uporabe vode iz javnega vodovoda obupani. Računsko sodišče je že pred 15 leti oštelo državo, da izjemno negospodarno in neracionalno ravna v primeru suše. Od vsote, ki jo država nameni za pomoč za škodo, zgolj 4 odstotke vloži v preprečevanje posledic suše. Žal se v tem času ni dosti spremenilo.

Poleg tega voda iz namakalnega razvoda Vogršček do preklica ni več na razpolago. Ponoči se je namreč pokvarila še tretja od petih črpalk, s katerimi so improvizirano polnili namakalni razvod. Po napovedih sklada bo znova obratoval, ko bo na voljo voda iz akumulacije Vogršček.

Manjše načrtovanje projektov proti suši se vidi tudi pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost v okviru Direkcije za vodo. Cilj Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) so naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti z dvigom protipoplavne varnosti in preprečevanjem posledic poplav. Direkcija Republike Slovenije za vode je prejemnik sredstev za poplavno varnost iz mehanizma NOO v višini 310 milijonov evrov. S številnimi občinami so tudi podpisani že sporazumi. Vendar pa se ukvarjajo izključno s poplavami.

Dogajajo pa se tudi mali premiki. Pred dnevi je potekalo odprtje namakalnega sistema v Selcah v občini Lenart. Gre za 81,96 hektarjev velik namakalni sistem, pri katerem je investitor in lastnik namakalnega sistema občina. Gradnja je bila 100 % sofinancirana s strani ministrstva. Za izgradnjo je bilo namenjenih 469.000 evrov. Izgradnja namakalnega sistema Selce je za 1,5 % povečala površino namakalnih sistemov v Sloveniji. Z namakalnimi sistemi imamo v Sloveniji trenutno opremljenih zgolj 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Na otvoritvi je ministrica za kmetijstvo Irena Šinko dejala: "Letošnje leto je in bo izredno sušno in vroče. V zadnjih 20 letih je 17 let takih, ko smo v Sloveniji imeli sušo in vročinske valove, kar je seveda posledica podnebnih sprememb ... Mislim, da se bomo morali zavedati, da brez namakanja v bodoče ne bo šlo. Tam, kjer bo možnost namakanja, se bomo morali tega posluževati. Trenutno velik del Slovenije pesti suša, in če v prihodnje želimo stabilno proizvodnjo in višjo samooskrbo, bomo morali na tem področju narediti preboj."

Vendar trenutno je v strateškem načrtu slovenske kmetijske politike do leta 2027 za intervencije namakanja predviden enak obseg sredstev kot do zdaj. Mogoči viri za namakanje v prihodnje so tudi zadrževanje deževnice in raba vode iz čistilnih naprav. "Za namakalno vodo obstajajo standardi, in če tem standardom zadostimo, ni nobene potrebe za skrb," pojasnjuje Marina Pintar z Biotehniške fakultete za portal MMC.

Zastarela zakonodaja, ki ne odraža realnosti


Država na pomanjkanje vode še vedno ni pripravljena, opozarjajo kmetje in pridelovalci. Kmetijska dejavnost je ostala brez dostopa do vode. To se je zgodilo pridelovalcem, ki so za namakanje vezani na Rižanski vodovod, ki je zaradi sušnih razmer od petka uvedel prepoved nenujne rabe vode, in pozval gospodarske subjekte, naj porabo vode zmanjšajo za 30 odstotkov.

Za primer, ko brez vode ostane kmetijstvo samo v enem delu države, rezervnega načrta ni. Država bi lahko pomagala v skladu zakonom o naravnih nesrečah, če bi bil pridelek na ravni cele države prizadet več kot 30 odstotkov in bi škoda v kmetijstvu presegla prag 0,03 promila BDP-ja. Ta prag še ni bil dosežen.

Meteorološka stroka sicer državo že več let opozarja, da zakon o naravnih nesrečah ni dovolj in da bi morali problematiko suše reševati celostno, ne samo s stališča kmetijstva, ampak tudi drugih sektorjev.

Da je suša podzemnih voda vedno bolj pereč problem potrjuje tudi raziskava dr. Urške Pavlič z Agencije za okolje, ki v članku z naslovom "Suša v medzrnskih vodonosnikih v letu 2019 in 2020" navaja: "Suša podzemne vode v Sloveniji je vse bolj razširjen pojav (Pavlič, 2013; Pavlič, 2018, Cunja in sod., 2019), kar se kaže s postopnim zviševanjem deleža merilnih postaj, na katerih ugotavljamo sušo v vodonosnikih v dolgoletnem obdobju meritev ... Podzemne vode zaradi boljše odpornosti na sušo z večjimi volumni uskladiščenja sicer zagotavljajo naravno rešitev za prilagoditev na podnebne spremembe, vendar bo v prihodnje zaradi varovanja in zagotavlja nja kakovostne pitne vode, kot to med drugim določa tudi najvišji zakonodajni akt države, treba pripraviti državno strategijo upravljanja suše podzemnih voda. Podlaga za strategijo mora med drugim biti ustrezna evidenca vplivov preteklih suš podzemne vode po različnih sektorjih."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike