Mednarodna konferenca: Kako danes ohranjati slovensko identiteto?

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je v soboto pripravilo že tretjo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Letos je ta potekala pod naslovom Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto. S takšnim naslovom so se želeli organizatorji pokloniti tridesetletnici samostojne države, ob tem pa opozoriti tudi na to, kako so živeli naši predniki in kaj jim je pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, tradicijo in kulturo. Ob tem pa so opozorili tudi na to, da so vsi, ki vzgajajo, poklicani k temu, da živijo odgovorno in aktivno državljanstvo ter skrbijo za spoštovanje, ohranjanje in razvoj elementov, ki gradijo identiteto slovenskega naroda.

Na žalost epidemiološke razmere niso dopuščale, da bi se udeleženci dobili v živo, zato je konferenca tudi letos potekala prek spleta.

Vse prispevke, kar 82 jih je, so avtorji objavili v posebnem, več kot 600-stranskem zborniku. Prispevki se nanašajo tako na področje (narodne) identitete, jezika, kulture, zgodovine, poznavanja države in pridobivanja znanja s pomočjo domoljubnih vsebin. V njem lahko najdemo številne zgodovinske podatke in uporabne zglede iz šolske prakse. Posebno pozornost pa si zaslužijo tudi poročila o tem, kako so narodne skupnosti v tujini uspešno preživele "različne krize in viharje", sedaj pa lahko te izkušnje delijo z drugimi.

Slovensko identiteto ohranjamo zaradi nas samih

Nesporno dejstvo je, da smo si Slovenci sami želeli ohraniti slovensko identiteto. Prav ta dolgoletni trud je v svojem prispevku poudarila tudi ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Pri tem so jih čakale številne hude preizkušnje, včasih tudi smrt. Jaklitscheva je ob tem posebej izpostavila slovenskega zborovodjo in skladatelja Lojzeta Bratuža, ki je v času fašizma moral umreti v hudih mukah, in to zgolj zato, ker je otroke učil peti slovenske pesmi. Preganjanj zaradi rabe slovenskega jezika pa so bili takrat deležni tudi primorski duhovniki - čedrmaci.

Slovenski narodni skupnosti ni bilo prizanešeno niti po drugi svetovni vojni. Komunistični režim je namreč v tujino pregnal številne svoje nasprotnike. Velik srd Slovencev pa si je režim nakopal tudi v poznejših letih, ko je v izobraževalnem sistemu uvedel politiko t. i. skupnih jeder. Vendar mu načrt, po katerem bi med drugim v pouk književnosti vnesel predvsem književnike drugih republik, ni uspel. Slovenci smo se temu uprli in po besedah poslanke DZ Mojce Škrinjar je bil prav to edeno od razlogov, da smo sklenili, da "gremo ven iz tega kotla, ki nam je želel odvzeti identiteto".

Večplastnost ohranjanja slovenske identitete

Narodne identitete seveda ni mogoče ohranjati le na en način. V resnici so poti, ki vodijo do tega, močno odvisne od časa in prostora, pa tudi od okoliščin, v katerih se nahaja narodna skupnost.

Kot so med razpravo poudarili sogovorniki, gre za zelo večplasten problem. Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšča v svojem govoru izpostavil, da je bil tudi sam nekoč prišlek, saj se je njegov oče zaradi svoje službe neprestano selil po nekdanji skupni državi. Zato razume, kakšni pritiski iz tega izhajajo in kako se človek v takšnem položaju počuti. Ob tem je poudaril, da se morajo prišleki v Slovenijo karseda hitro naučiti novega jezika, kar omogoči njihovo hitrejšo integracijo.

Slovensko identiteto se da ohranjati na več načinov

Do odgovornega ohranjanja slovenske identitete seveda ni le ene poti. Medtem ko nam je v Sloveniji za ohranjanje jezika lahko bolj ali manj vseeno, saj smo vsepovsod obdani z njim, pa se situacija močno spremeni že, ko prečkamo državne meje, še bolj pa, če ob tem pridemo tudi na drugo celino. V zborniku si tako med drugim lahko preberete tudi, v kako skromnih razmerah se nekateri naši zdomci in izseljenci pravzaprav učijo slovenščine in koliko truda so v preteklih desetletjih vložili številni starši, da so ohranili lep, zborni slovenski jezik med Slovenci v Argentini, o čemer je na konferenci spregovoril priznani slovenski pevec, basbaritonist Marcos Fink.