Med seboj imeti ljubezen ... težka naloga!

Današnje prvo berilo iz apostolskih del nam iskreno sporoča: pot v Božje kraljestvo je tlakovana s številnimi stiskami.

O tem sporočilu moramo še posebej razmisliti dandanes, ko vsakdo želi vse doseči na najlažji način in brez pravega truda. Vprašati se moramo, kako oznanjati božje kraljestvo na način, da bi ljudi pritegnili, brez da se Božje kraljestvo zdi nekaj, kar je lahko doseči.

Spoznavanje Jezusa kot Boga je bila za zgodnje kristjane izjemna izkušnja. Danes so naša srca precej bolj zakrknjena in težje verjamemo, da je Jezus v resnici Bog ali da je lahko prisoten v našem vsakdanjem življenju.

V današnjem drugem berilu beremo: "Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog."

V našem srcu se nam pogosto zdi neverjetno, da Bog želi biti z nami. A želi si biti, ne samo z nami, ampak z vsem človeštvom! Želi, da je naš Bog in da smo mi njegovo ljudstvo. Za mnoge Bog danes enostavno ne obstaja, če pa že, ga zagotovo ne zanima naše vsakdanje življenje. Številni so zato izgubili občutek za Božje in se sprašujejo, ali je Bog v njihovem življenju sploh prisoten.

Evangelist Janez nas danes spominja na Jezusove besede: "po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen."

Vprašati se moramo, ali uspemo pritegniti nove sledilce Jezusu z našim zgledom medsebojne ljubezni. Morda naše cerkveno občestvo spominja bolj na okorelo institucijo, kot pa skupnost ljudi, ki sledijo Gospodu in skrbijo drug za drugega.

Kako mi živimo to ljubezen, ki jo je Jezus izkazoval sovjim učencem? Če nas medsebojna ljubezen določa kot Jezusove učence, kako takšno ljubezen živeti bolj popolno in globoko?

Kako mi živimo to ljubezen, ki jo je Jezus izkazoval sovjim učencem? Če nas medsebojna ljubezen določa kot Jezusove učence, kako takšno ljubezen živeti bolj popolno in globoko?

Ob poslušanju današnje Božje besede in priprošnji, da po njej živimo, lahko spoznamo, da življenjske stiske, v katerih vztrajamo in zdržimo, pomenijo tudi prizadevanje za medsebojno ljubezen.

Že eno osebo ni lahko ljubiti, kaj šele skupine ljudi. Ljubiti prav vse pa se zdi praktično nemogoče. Ampak to je breme, ki ga moramo sprejeti, če želimo slediti Gospodu.

Kajti če bodo drugi prepoznali našo prizadevnost zvestobe tej ljubezni in sprejemanja njene težke plati, bodo lažje razumeli, da je Gospod z nami in da se resnično trudimo živeti kot Božji otroci.

Kristus je vstal, aleluja! To, da je Jezus umrl in vstal za nas, nam daje moč, da ostanemo zvesti v medsebojni ljubezni in služenju.  Prosimo svetega duha, da nas utrdi v velikonočnem veselju, da bo naša ljubezen in služenje drug drugemu resnični dokaz Božje ljubezni. Aleluja.

Vaš brat v Gospodu, opat Filip.

[su_note]Duhovni nagovor opata Filipa iz Samostana Jezusa v puščavi, Abiquiu, New Mexico. Povzeto po: https://christdesert.org [/su_note]