Marko Potrč "iz ujetništva" na Švedsko, kjer so mu ukrepi bolj všeč. A številke kažejo, da Švedska ni zgodba koronauspeha

foto: Video Marka Potrča
POSLUŠAJ ČLANEK
Televizijski voditelj Marko Potrč, ki je znan kot glasen nasprotnik ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa, je odpotoval na Švedsko, kjer verjame, da so ukrepi bolj smiselni. Švedske izkušnje želi prenesti Slovencem, da jih "ne bo strah".

Številke boja z epidemijo na Švedskem med drugim kažejo, da gre za državo, ki je glede na vse razpoložljive podatke v spopadanju z epidemijo med slabšimi v Evropi in to kljub družbenim prednostim, ki bi lahko omogočile boljši rezultat.

Marko Portč s Švedske, ki jo predstavlja kot vzor


Marko Potrč ni zdržal doma, kjer bi bil, kot se je izrazil, v ujetništvu. Podal se je na Švedsko, kjer verjame, da je model obvladovanja pandemije bolj uspešen od modela preostalih evropskih držav. Včeraj je objavil svoj prvi video s Švedske, za katerega nekateri celo sumijo, da je bil posnet in zmontiran kar od doma.

V videu v svojem slogu prikaže švedske ulice, kjer ljudje večinoma hodijo brez mask, saj »medtem ko je drugod v Evropi apokalipsa, je na Švedskem četrtek.« Švedsko predstavlja kot praktičen primer, kjer ljudem ne jemljejo pravic, tako kot drugod in ne živijo v smrtnem strahu pred virusom, kot Slovenci.

Ker mu v Sloveniji ni zdržati, saj je zaradi svojega »pogumnega izpostavljanja zoper strah« tako stigmatiziran, da je izgubil delo, se bo zdaj s čim več Švedi pogovarjal, kako se z virusom soočajo tam.

Švedska kultura je drugačna od naše


Prav ta teden, ko se je Potrč javil s Švedske, je ta beležila 70-odstotni porast okužb glede na teden prej. Pet regij pa je že sprejemalo strožje omejitve proti širjenju virusa. Omejitve vključujejo izogibanje obiskom trgovskih centrov in drugih javnih objektov, delo od doma, druženja in omejitve udeleževanja na dogodkih.

Pri tem sicer drži, da gre v Švedskem primeru za priporočila in ne odloke. Toda mentaliteta na Švedskem je glede tega povsem drugačna. Priporočila vlade, posledično, čeprav za nespoštovanje niso zagrožene kazni, niso dojeta kot opcijska, kot denimo pri nas, kjer celo voditeljica Socialnih demokratov, Tanja Fajon prostodušno pove, da si aplikacije #OstaniZdrav ni naložila, "ker ni obvezna".

Ko je Švedska državljanom svetovala izogibanje javnemu prometu in javnim krajem, je prodaja vozovnic upadla za 77 odstotkov. Čeprav kinodvoran vlada ni zaprla z odlokom, so se za zaprtje zaradi pomanjkanja obiskovalcev v največji švedski verigi Filmstaden odločili sami. Čeprav javne prireditve in zbiranje niso bili prepovedani, pa je organizator moral pridobiti dovoljenje, lastniki lokalov pa so bili dolžni zagotoviti spoštovanje ukrepov tako v lokalih kot na terasah.

Švedska v epidemijo vstopila z boljšimi predispozicijami


Čeprav veljajo Švedi za odgovornejše, zaradi česar državi ni bilo treba vsega predpisovati, pa se je njihova študija primera, kot jo opisuje Marko Potrč, izkazala za izjemno neuspešno.

Švedska je v epidemijo vstopila z bistveno boljšimi predispozicijami kot mnogo drugih Evropskih držav, na »vmesnem merjenju« pa je pokazala sorazmerno slab rezultat. Švedska geografska lega na robu Evrope pomeni manj tranzita in potnikov, zaradi česar se je virus začel širiti kasneje in v manjši meri kot v »prometnejših« državah.

Na roko jim gre tudi nizka gostota prebivalstva. S 23 prebivalci na kvadratni kilometer je ta kar 5x nižja od Slovenske, od Anglije pa kar 17-krat. Čeprav je večina prebivalstva zbrana na jugu države, imata tudi regiji poleg Stockholma pol nižjo gostoto prebivalstva kot denimo Slovenija. Regija Upsala (severna soseda Stockholma) ima 45 prebivalcev na kvadratni kilometer, Södermanland, južno od Stockholma pa 52.

Za primerjavo. Belgija ima povprečno gostoto prebivalstva 376 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je primerljivo z mestom Stockholm (360), Lombardija pa ima kar 420 prebivalcev na kvadratni kilometer.

Pomemben faktor pri širjenju virusa je tudi struktura gospodinjstev. Odrasli Švedi v 40 % živijo sami v svojem gospodinjstvu, kar pomeni, da v primeru okužbe ne okužijo še družinskih članov. Britancev je takih 15 %, Slovencev pa »le« 13 %. Tudi sicer imajo Švedi že večji medosebni prostor, ko se družijo.

Številke ne hvalijo Švedskega soočanja z epidemijo


Kljub vsemu naštetemu je Švedska peta država v Evropi po številu žrtev covida-19. Na Švedskem je do 19. septembra umrlo 574 ljudi na milijon prebivalcev. Slabše so jo odnesli le Italijani, Španci, Britanci in Belgijci. Za primerjavo, sosednja Danska je imela skoraj 6-krat manj smrti (109), Slovenija skoraj 9-krat manj (64), še boljše pa so jo odnesli Finci (61) in Norvežani z 49 umrlimi za covidom-19 na milijon prebivalcev.

Pri tem nekateri opozarjajo, da so številke na Švedskem celo podcenjene. Čeprav se bolnice niso še prenapolnile - opozarjajo pa, da so blizu zgornje meje vzdržnosti, so Švedi s "triažo" mnoge bolnike izločili že prej. Po smernicah iz Stockholma, starejših od 80 in tistih z indeksom telesne mase nad 40 na intenzivno nego sploh niso sprejeli zaradi slabih možnosti ozdravljenja. Ker jih niso tudi testirali, njihove smrti niso vključene v statistike.

https://twitter.com/vlah58/status/1322473224123437062

Za povrh pa kljub črni statistiki smrti niso rešili niti gospodarstva, kot to hvali Potrč. Švedska je v primerjavi s sosedo Dansko utrpela višji padec BDP. Na Švedskem se je gospodarstvo skrčilo za 8,6 %, medtem ko se je Dansko za 7,4 %

Prav te dni pa je vodilni švedski epidemiolog Anders Tegnell doseganje čredne imunosti po naravni poti, brez cepiva, označil za jalovo in nemoralno. Kot je dejal, to ni del švedske strategije, kot trdijo mnogi podporniki 'švedskega modela'.

Kot neuspešen pa se je izkazal tudi model zaščite ranljivih, medtem ko ostali prosto živimo in delamo. Ko ranljivim prištejemo še njihove svojce, s katerimi se redno srečujejo, število možnosti za okužbo kljub vsej izolaciji tako narastejo, da so posledice lahko zelo hude, tako za starostnike, kot za kronične bolnike in druge.

Posledica tega režima je bila zaprtje domov ostarelih za zunanje obiskovalcev za več mesecev, medtem ko smo jih v Sloveniji že kmalu po prvem valu ponovno odprli.

KOMENTAR: Peter Merše
Potrč lahko govori kar hoče, številke, tako kot znanstveniki, ne potrjujejo njegovih tez
Marku Potrču privoščimo lepo življenje na Švedskem, kjer se očitno počuti bolje kot doma, a to mu še ne daje alibija, da senzacionalistično prikazuje stvari drugačne, kot v resnici so. Zloraba strahu in naveličanosti ljudi nad ukrepi za lastno promocijo pa je sploh sporna. Potrč je s plazom kritik dobil »shame and blame«, kot je to v intervjuju na Domovini opisal Dejan Verčič. Zdaj skuša z opevanjem švedskega modela rešiti svojo čast, namesto da bi se potuhnil ali opravičil za zmoto. Seveda brez številk in s popačenimi dejstvi in neupoštevanjem kulturnih razlik. Ko bo na Švedskem dovolj "Markov Potrčev", bodo tudi tam namesto smernic verjetno morali izdajati odloke. Glede na številke je njemu podobnih na Švedskem pravzaprav že preveč. Lekcijo s Švedske pa bi lahko vzeli tudi Slovenci. Namesto, da se v kolonah vozimo na Hrvaško na podaljšane počitnice, bi lahko z doslednim spoštovanjem ukrepov končno obrnili krivuljo okužb navzdol in s tem razbremenili skoraj povsem izčrpane zdravstvene delavce. Ne bodimo kot Marko in ravnajmo samozaščitno. https://twitter.com/SVesel/status/1322457626005954560
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki