Liz Truss vs. Rishi Sunak: kako izbirajo voditelja stranka na Otoku in kaj bi lahko od tega odnesli Slovenci?
POSLUŠAJ ČLANEK
Kandidata za vodenje britanskih konservativcev in s tem za premiersko mesto, Liz Truss in Rishi Sunak, se v teh dneh predstavljata javnosti. Člani konservativne stranke bodo imeli do 2. septembra čas za oddajo glasu.
Bivši finančni minister Rishi Sunak postavlja na prvo mesto boj z inflacijo, dosedanja zunanja ministrica Lizz Truss pa stavi na davčne reze in zagon gospodarstva. Če ne bo prišlo do večjih pretresov, bo dobila Velika Britanija tretjo žensko predsednico vlade.
Preverili smo, kako poteka na Otoku izbor voditelja stranke. Za razliko od Slovenije, kjer pretirana polemičnost znotraj strank ni zaželjena – če do nje pride, pa je skrita v zakulisje –, so v Veliki Britaniji ostri spopadi, ki se odvijajo na očeh javnosti, nekaj povsem običajnega.
Izbor voditelja stranke se pri britanskih konservativcih (torijcih) in laburistih nekoliko razlikuje (pri laburistih so denimo v proces vključeni tudi sindikati). Postopek izbora pri torijcih, ki se je začel 12. julija, je sledeč:
Najbolj zanimiv del izbora so seveda televizijska soočenja in regionalne konference (hustings), kjer kandidata med drugim odgovarjata na vprašanja članov stranke (četrtkovo si lahko ogledate na te povezavi). Za razliko od boja za vodenje strank v Sloveniji, kjer pretirana polemičnost ni zaželjena – če do nje pride, pa je skrita v zakulisje –, so v Veliki Britaniji ostri spopadi (tako na vsebinski kot tudi na besedni ravni), ki se odvijajo na očeh javnosti, nekaj povsem običajnega.
Kljub temu pa je tudi britanski sistem deležen kritik. Po mnenju nekaterih daje preveliko moč poslancem, saj lahko iz tekme izločijo kandidata, ki ima sicer med člani stranke največjo podporo. Letošnji izbor pa ima tudi to posebnost, da bo voditelj stranke postal hkrati tudi premier. To pomeni, da o bodočem predsedniku vlade odloča manj kot 0,3 odstotka Britancev, kolikor jih je pač članov konservativne stranke.
Večjo heterogenost mnenj znotraj konservativne in laburistične stranke v primerjavi s strankami v Sloveniji je mogoče vsaj do neke mere razložiti z večinskim volilnim sistemom, zaradi katerega se vzpostavita dve veliki stranki – vsaka na svojem polu. S tem je otežen obstoj manjših strank (stranka UKIP je osvojila pred leti na volitvah 12 odstotkov glasov, kar pa ji je prineslo samo dva poslanca).
Posamezne politične grupacije zato ne ustanavljajo novih strank, ampak se znotraj že obstoječih oblikujejo frakcije (v Sloveniji je vsako frakcijsko delovanje razumljeno kot razdor). Frakcije se oblikujejo glede aktualnih vprašanj (npr. brexita in odziva na koronakrizo), pa tudi glede globljih ideoloških razhajanja.
Zanimivi gibanji, ki dobivata v zadnjem časa spet več pozornosti, sta gibanji modri laburisti (Blue Labour) znotraj laburistične stranke in rdeči torijci (Red Tory) znotraj konservativne. Skupno jima je zavračanje liberalnih odklonov.
Rdeči torijci so kritični predvsem do pretiranega ekonomskega liberalizma znotraj lastnih vrst, modri laburisti pa do družbenega liberalizma. Laburistična stranka, ki bi se morala zavzemati za interese delavstva, je po njihovo zabredla v identitetne politike, s čimer odvračajo svojo osnovno volilno bazo, ki je v svojih pogledih družbeno konservativna.
Aktualna zunanja ministrica Mary Elizabeth Truss in Rishi Sunak, bivši finančni minister, ki je s svojim odstopom močno pripomogel k Johnsonovem padcu, se v svojih pogledih ne razlikujeta bistveno. Če bi ju morali uvrstiti v katero od frakcij znotraj konservativne stranke, bi verjetno oba pristala pri Thatcherjancih, ki stavijo na prosti trg oziroma ekonomski liberalizem.
Kljub temu se kažejo največje razlika med njima ravno v ekonomskih pogledih – pa čeprav znotraj desnih okvirjev. Liz Truss v svojih nastopih rada citira Margaret Thatcher – včasih nosi celo enako obleko kot Železna lady –, vseeno pa sledi njeni doktrini precej površno. Kot ugotavljajo pri konservativnem tedniku Spectator, njeno prioritiziranje davčnih rezov bolj spominja na sodobnika Thatcherjeve z druge strani Atlantika – Ronalda Reagana. Tudi Reagan je v času krize stavil na to, da bodo vzpodbude v obliki nižjih davkov zagnale gospodarsko rast.
Podobno kot Thatcherjeva in njen finančni minister Nigel Lawson v osemdesetih letih pa daje Rishi Sunak prednost boju z inflacijo. Nižanje davkov – v času koronakrize jih je kot finančni minister sicer zviševal – napoveduje po ukrotitvi cen. Njihovo zniževanje bi namreč v trenutni situaciji inflacijo še podžgalo. Ob tem opozarja na fiskalno nevzdržnost davčnih rezov, ki jih napoveduje njegova nasprotnica. Če ob nižanju davkov hkrati ne nižaš proračunskih odhodkov, nastane v proračunu prevelika luknja, opozarja.
Lizz Truss odhodkovne strani proračuna ne misli oklestiti, saj se zanaša na to, da bodo nižji davki vzpodbudili gospodarsko aktivnost do te mere, da bodo davčni prilivi celo višji (še ena iz Reaganovega repertoarja).
Zaradi draginje in prihajajoče recesija načrtuje Sunak neposredno pomoč gospodinjstvom, do katere pa je njegova nasprotnica zadržana. Sunak, kandidat indijskih korenin, je zato posvaril, da bo konservativna vlada pod njenim vodstvom pustila milijone najranljivejših v nevarnosti pomanjkanja. »Mislim, da gre za moralni zdrs,« je dodal.
Kot opozarjajo mnogi, je Liz Truss pragmatična političarka, ki nima težav s spreminjanjem stališč. V mladosti je bila denimo goreča članica liberalnih demokratov, med drugim je zagovarjala legalizacijo marihuane in odpravo monarhije, v zadnjem času pa je storila enega večjih obratov pri vprašanju izstopa Združenega kraljestva iz EU. Za razliko od Sunaka, ki je bil zagovornik brexita že od samega začetku – še pred Borisom Johnsonom –, je Truss obrnila ploščo v trenutku, ko je postalo znotraj konservativne stranke to politično bolj modro.
V luči tega lahko razumemo tudi njeno trenutno pozicioniranje. Več kot očitno razume bolje od svojega tekmeca, da prepričuješ na strankarskih volitvah drugačno publiko kot na parlamentarnih. Njeno zagovarjanje poenostavljenih desnih ekonomskih pozicij se zdi morda večini Britancev odbijajoče, a pomembno je samo to, da prepriča člane konservativne stranke. Kot kažejo ankete, ji je to že uspelo. Če ne bo prišlo do kakšnega večjega pretresa, bo Liz Truss tretja ženska, ki se bo vselila na Downing street 10.
https://www.youtube.com/watch?v=G0Ggsq_uqSc&ab_channel=GuardianNews
Bivši finančni minister Rishi Sunak postavlja na prvo mesto boj z inflacijo, dosedanja zunanja ministrica Lizz Truss pa stavi na davčne reze in zagon gospodarstva. Če ne bo prišlo do večjih pretresov, bo dobila Velika Britanija tretjo žensko predsednico vlade.
Preverili smo, kako poteka na Otoku izbor voditelja stranke. Za razliko od Slovenije, kjer pretirana polemičnost znotraj strank ni zaželjena – če do nje pride, pa je skrita v zakulisje –, so v Veliki Britaniji ostri spopadi, ki se odvijajo na očeh javnosti, nekaj povsem običajnega.
Kako izbirajo na Otoku strankarskega voditelja?
Izbor voditelja stranke se pri britanskih konservativcih (torijcih) in laburistih nekoliko razlikuje (pri laburistih so denimo v proces vključeni tudi sindikati). Postopek izbora pri torijcih, ki se je začel 12. julija, je sledeč:
- Najprej mora biti kandidat nominiran s strani 20 poslancev konservativne stranke.
- Prvi krog glasovanja prestanejo tisti, ki dobijo vsaj 30 glasov poslancev.
- V vsakem naslednjem krogu izpade kandidat z najmanj glasovi.
- Ko ostaneta le še dva kandidata – letos sta to Liz Truss in Rishi Sunak –, se začne boj za naklonjenost med člani stranke, ki lahko do 2. septembra po pošti oddajo svoj glas (teh naj bi bilo okoli 1.600).
Najbolj zanimiv del izbora so seveda televizijska soočenja in regionalne konference (hustings), kjer kandidata med drugim odgovarjata na vprašanja članov stranke (četrtkovo si lahko ogledate na te povezavi). Za razliko od boja za vodenje strank v Sloveniji, kjer pretirana polemičnost ni zaželjena – če do nje pride, pa je skrita v zakulisje –, so v Veliki Britaniji ostri spopadi (tako na vsebinski kot tudi na besedni ravni), ki se odvijajo na očeh javnosti, nekaj povsem običajnega.
Kljub temu pa je tudi britanski sistem deležen kritik. Po mnenju nekaterih daje preveliko moč poslancem, saj lahko iz tekme izločijo kandidata, ki ima sicer med člani stranke največjo podporo. Letošnji izbor pa ima tudi to posebnost, da bo voditelj stranke postal hkrati tudi premier. To pomeni, da o bodočem predsedniku vlade odloča manj kot 0,3 odstotka Britancev, kolikor jih je pač članov konservativne stranke.
Strankarske frakcije
Večjo heterogenost mnenj znotraj konservativne in laburistične stranke v primerjavi s strankami v Sloveniji je mogoče vsaj do neke mere razložiti z večinskim volilnim sistemom, zaradi katerega se vzpostavita dve veliki stranki – vsaka na svojem polu. S tem je otežen obstoj manjših strank (stranka UKIP je osvojila pred leti na volitvah 12 odstotkov glasov, kar pa ji je prineslo samo dva poslanca).
Posamezne politične grupacije zato ne ustanavljajo novih strank, ampak se znotraj že obstoječih oblikujejo frakcije (v Sloveniji je vsako frakcijsko delovanje razumljeno kot razdor). Frakcije se oblikujejo glede aktualnih vprašanj (npr. brexita in odziva na koronakrizo), pa tudi glede globljih ideoloških razhajanja.
Zanimivi gibanji, ki dobivata v zadnjem časa spet več pozornosti, sta gibanji modri laburisti (Blue Labour) znotraj laburistične stranke in rdeči torijci (Red Tory) znotraj konservativne. Skupno jima je zavračanje liberalnih odklonov.
Rdeči torijci so kritični predvsem do pretiranega ekonomskega liberalizma znotraj lastnih vrst, modri laburisti pa do družbenega liberalizma. Laburistična stranka, ki bi se morala zavzemati za interese delavstva, je po njihovo zabredla v identitetne politike, s čimer odvračajo svojo osnovno volilno bazo, ki je v svojih pogledih družbeno konservativna.
O krizi britanskega konservativizma, ki daje poudarek ekonomskih temam, širša družbena vprašanja pa odriva na stran, smo pisali TUKAJ.
Naj bo prioriteta gospodarska rast ali boj z inflacijo?
Aktualna zunanja ministrica Mary Elizabeth Truss in Rishi Sunak, bivši finančni minister, ki je s svojim odstopom močno pripomogel k Johnsonovem padcu, se v svojih pogledih ne razlikujeta bistveno. Če bi ju morali uvrstiti v katero od frakcij znotraj konservativne stranke, bi verjetno oba pristala pri Thatcherjancih, ki stavijo na prosti trg oziroma ekonomski liberalizem.
Kljub temu se kažejo največje razlika med njima ravno v ekonomskih pogledih – pa čeprav znotraj desnih okvirjev. Liz Truss v svojih nastopih rada citira Margaret Thatcher – včasih nosi celo enako obleko kot Železna lady –, vseeno pa sledi njeni doktrini precej površno. Kot ugotavljajo pri konservativnem tedniku Spectator, njeno prioritiziranje davčnih rezov bolj spominja na sodobnika Thatcherjeve z druge strani Atlantika – Ronalda Reagana. Tudi Reagan je v času krize stavil na to, da bodo vzpodbude v obliki nižjih davkov zagnale gospodarsko rast.
Podobno kot Thatcherjeva in njen finančni minister Nigel Lawson v osemdesetih letih pa daje Rishi Sunak prednost boju z inflacijo. Nižanje davkov – v času koronakrize jih je kot finančni minister sicer zviševal – napoveduje po ukrotitvi cen. Njihovo zniževanje bi namreč v trenutni situaciji inflacijo še podžgalo. Ob tem opozarja na fiskalno nevzdržnost davčnih rezov, ki jih napoveduje njegova nasprotnica. Če ob nižanju davkov hkrati ne nižaš proračunskih odhodkov, nastane v proračunu prevelika luknja, opozarja.
Lizz Truss odhodkovne strani proračuna ne misli oklestiti, saj se zanaša na to, da bodo nižji davki vzpodbudili gospodarsko aktivnost do te mere, da bodo davčni prilivi celo višji (še ena iz Reaganovega repertoarja).
Tretja ženska predsednica vlade
Zaradi draginje in prihajajoče recesija načrtuje Sunak neposredno pomoč gospodinjstvom, do katere pa je njegova nasprotnica zadržana. Sunak, kandidat indijskih korenin, je zato posvaril, da bo konservativna vlada pod njenim vodstvom pustila milijone najranljivejših v nevarnosti pomanjkanja. »Mislim, da gre za moralni zdrs,« je dodal.
Kot opozarjajo mnogi, je Liz Truss pragmatična političarka, ki nima težav s spreminjanjem stališč. V mladosti je bila denimo goreča članica liberalnih demokratov, med drugim je zagovarjala legalizacijo marihuane in odpravo monarhije, v zadnjem času pa je storila enega večjih obratov pri vprašanju izstopa Združenega kraljestva iz EU. Za razliko od Sunaka, ki je bil zagovornik brexita že od samega začetku – še pred Borisom Johnsonom –, je Truss obrnila ploščo v trenutku, ko je postalo znotraj konservativne stranke to politično bolj modro.
V luči tega lahko razumemo tudi njeno trenutno pozicioniranje. Več kot očitno razume bolje od svojega tekmeca, da prepričuješ na strankarskih volitvah drugačno publiko kot na parlamentarnih. Njeno zagovarjanje poenostavljenih desnih ekonomskih pozicij se zdi morda večini Britancev odbijajoče, a pomembno je samo to, da prepriča člane konservativne stranke. Kot kažejo ankete, ji je to že uspelo. Če ne bo prišlo do kakšnega večjega pretresa, bo Liz Truss tretja ženska, ki se bo vselila na Downing street 10.
https://www.youtube.com/watch?v=G0Ggsq_uqSc&ab_channel=GuardianNews
Zadnje objave
Odkrili močno povezavo med zdravjem črevesa in možgani
14. 9. 2024 ob 19:15
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«
14. 9. 2024 ob 12:38
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Ekskluzivno za naročnike
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
17 komentarjev
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
EU in ZDA se že zavedata,
da bo treba Putin RUSIJO v tej vojni – PORAZITI.
RAZVESELJIVO !
ZNAKI POPUŠČANJA – Putin RUSKE agresije UKRAJINI se ŽE JASNO KAŽEJO.
1. ODLOČNI
IN VSE BOLJ MNOŽIČNI PROTESTI ŽENSK-Rusinj in ostalega PREBIVALSTVA.
2. Protesti
ruskih poslovnežev GOSPODARSKIH STROKOVNJAKOV, OLIGARHOV proti Putinu.
3. Začetek
PROTESTOV, UPOROV V Putin vojski. Vojaki se NOČEJO VEČ BORITI.
4. Resne tezane
Putin PODJETIJ IN Putin RUSIJE: INFLACIJA, DEFICIT Putn-PRORAČUNA.
vse to
najdete na internetu pod: ukraina war. L.r. Janez KK
Rokc5
To je res zanimivo, kako frakcij v slovenski politiki nikoli nismo poznali. LDS, ki je pravzaprav nastala s spojitvijo več dokaj raznorodnih strank nikoli ni dopuščala frakcij. SD ko je bila pod Pahorjem po letu 2008 na tretjini podpore, tudi ne in je zaradi enega samega zakona (!) iz poslanske skupine izgnala Andreja Magajno.
Mislim, da je morda bil edini kratkotrajni delujoči poizkus frakcije dejansko pri SDS(!). Ta del zgodbe se preko SDZ-ja vleče dejansko v obdobje LDS-a. Na kongresu SDZ-ja leta 91 se je nekdanje vodstvo SDZ-ja, Bavčarjeva nova Demokratska stranka združila v novi LDS, drugi del SDZ-narodni demokrati pa se je najprej pridružil SKD-ju, nato izstopil iz SKD-ja in leta 1995 kot katoliška frakcija prestopil v SDS, tam pa so imeli visoko svobodo delovanja in oblikovanja lastnih stališč in politik.
Danes seveda SDS ne dopušča več takšnih frakcij v svoji poslanski skupini ali članstvu, oz. zelo pogojno dopušča svobodo pri oblikovanju koalicij na lokalnem nivoju.
Kot najbolj javno izpostavljeni neuspešni poizkus vzpostavitve frakcij lahko ocenimo združitev SLS+SKD. Združena SLS+SKD ni zmogla delovati kot SDU/CSU (CSU uspešno deluje kot samostojna ter samosvoja (!) bavarska frakcija CDU-ja). SKD se je čutil prikrajšane v združeni stranki in ni zmogel videti dodane vrednosti delovanja v združeni stranki z SLS-om (ki je imela 2/3 moči novonastale stranke, SKD pa 1/3) in zato je čez nekaj mesecev povsem po nepotrebnem zaradi enega glasovanja o volilnem zakonu takrat leta 2000 nastala NSi. Ostalo je zgodovina.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No - odpovedala se jim najbrž - ne bo.
Vzeli ji bodo - ta enostransko prisvojena ozemlja, na učinkovit način.
S tistimi
""invalid referendumi", ki niso veljavni - izvedeni v pogojih okupacije
se pa
pogumni Ukrajinci - ne bodo obremenjevali.
Svetovna skupnost držav pa tudi - ne.
Morda bo Putin Rusiji kaj v podporo rekel tisti iz S. KOREJE. L.R. JanezKK
rasputin
kar naj Ukrajinci vzamejo, kar mislijo, da jim pripada. Vso srečo, če želijo narediti dokončen samomor.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
A imaš v mislih - Putin Ruse ? L.r. Janz KK p.s. cca 40.000 mrtvih, v tankih sežganih mladih Rusov je nedvomno - mrtvih po "zaslugi" Putina in njega generalov - domnevajo, z veliko verjetnostjo.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
BOG-DAJ - DOBER DAN - VSEM.
Ja seveda bo izbrana gospa T.. Odišli Boris J. je bil se mi zdi tudi odgovoren za koordinacijo vojaške pomoči EU - Ukrajini.
Obeta e nam nova Margareth Z..
Blližnji čas bo resen : EU in ZDA - bosta morali premagati zločinsko Putin RUSIJO.
tO JE POPOLNOMA JASNO,
BREZ VOJAŠKEGA IN EKONOMSKEGA PORAZA Putin Rusije
se vojna v Ukrajini - ne bo končala. L.r. Janez KK
rasputin
S porazom Rusije se vojna tudi ne bo končala. Rusija se nikoli več ne bo odpovedala osvojenim ozemljem, zlasti ne Krimu in Donbasu.
vengust
Bolj kot je stranka dezorientirana, idejno medla, bolj stavi na demokrati;no proceduro.
Politika je borba idej in politične stranke, ki ne ustvarijo karizmatičnega vodje, ki pravzaprav nimajo želje po tem, skrbijo za to, da kdo ne izstopa. Manj kot je jasne politične doktrine , več je proceduralne vrline.
Paradoksalno je, da bolj kot je stranka navznoter demokratična, manj je njeno delovanje v družbi demokratično.
vengust
Naj dodam, da je življenje stranke in njeno delovanje v družbi analogno posamezniku. Bolj ko ima posameznik jasne ideje (ni shizofren) , bolj ko je discipliniran in neizprosen do sebe, bolje in koristneje deluje v službi družbe. Ne potrebuje družbe za potrditev samega sebe. Enako politika , ki išče lastno promocijo, ne služi družbi.
Friderik
Kolikor sem uspel spremljati dvoboj med Sunakom in Trussovo , se mi zdi Sunak, malo bolj uravnovešen, kot ona, ki bo ZK še v vojno zapletla. Je pa zanimivo, Sunak je hindujec. Londonski župan je Pakistanec ( to je od tam, kjer še kamenjajo grešnice)....toliko o tipičnih angležih, ki ob 5h popoldne pijejo čaj.
Eden ali drugi, bolje bo že, kot ta naš turist Boris. Baje ga rad da na zob. Na nekem mednarodnem političnem mitingu pa je Putinu očital izklesano postavo. Putin mu je vrnil in ga posvaril pred zlorabo alkohola.
mihec
Naslov članka je kot nalašč za slovensko politično srenjo.
Vsi enotni vsi v beznici, bi lahko rekli za strumno nastopaštvo tajnikov strank oz. diktata vsakokratnih liderjev stranke.
Kdor ni sposoben borbe med enakimi le kaj bo naredil ko se bo srečal z drugimi prvaki strank. Si morete misliti: ali bo lahko samo on povedal, da so drugi cepci, ali pa bo pritrkoval kot ministrant.
Vsak primerjava s slovenskimi razmerami je torej neprimerna in značilna zavaja po šoli lažiranja, ki jo sistematično goji FDV.
Če si dober in greš lahko v javnost se moraš trenirati brez plonk listkov ali ne? (pa gremo pri SKD.... Stanič, Čadonič, Tovšak..... do prodanega konca neki navidezni tvorbi v festivalni dvorani. In nato vzpon NSI kot logična posledica resnega dela politike in propad SLS (jasno, ker vse na podkupovanju s strani kmetijskega ministra pač ne gre....
In kolo se je ponovno zavrtelo tako, da mladeniči iščejo uteho ravnovesja življenja, ki ga ne razumejo prav dobro (kako lahko propagiraš veselje do življenja, ko pa živiš življenje smrti?)
Če pas i voljan tekme pa se greš igro v polno in zmaga naj boljši, ne pa tisti, ki ga določijo administratorji.
Veliko se je bilo modro naučiti v preteklosti, saj so navidezne besede blagoslova povsem odveč, če niso iz duha modrosti in predvsem sposobnosti.
Brez bitk in argumentov ter iskrivega izmenjevanja ni nič v življenju! Je neka melasa, puščoba duha, vznikanje otopelosti in samozadovoljstva.
rasputin
Slovenci imamo še vedno močne recidive komunistične politične socializacije, ki je bila seveda socializacija v enoumje in v kult osebnosti, najprej Tita, nato Kučana, po demokratičnem preboju pa je svoj kult osebnosti vzpostavil še Janša. Slovenci pač potrebujejo voditelja, ki ima avreolo nezmotljivosti, zaradi česar mu je treba biti brezpogojno vdan. Polemika z voditeljem ali celo njegova kritika ne le, da ni zaželjena, temveč je to sovražno delovanje.
Ko gledamo ameriško predvolilno kampanjo, ko najprej pred očmi javnosti republikanci in demokrati izberejo v burnih internih bojih vsak svojega kandidata, nato pa se vaja ponovi med izbranima kandidatoma, od katerih eden postane predsednik, ali ko gledamo živahne boje znotraj glavnih strank in med glavnima strankama v Veliki Britaniji, lahko vidimo, da ni nobene primerjave z omlednimi postavitvami ključnih ljudi v naših strankah in strankarskim izborom kandidatov.
Na kongresih strank izbirajo vodstva strank tako, da govorec, ki vodi kongres, predlaga kandidate, nato vprša, kdo je za in kdo je proti, in to je to. Morda je kakšna kratka predstavitev kandidatov, ni pa nobenega polemičnega kresanja mnenj med njimi. Prisotni potrjujejo predloge vodstva stranke, ki so bolj ali manj neznanka. Dejansko imajo predsedniki ključnih strank skoraj izključno pravico postavljanja kandidatov oziroma imajo pravico veta na vse predloge, ki jih dajo člani strank, če sploh kaj dajo. Se pravi, da volitve v Sloveniji kroji peščica strankarskih voditeljev, na volivcih pa je, da volijo predhodno izbrane kandidate.
Friderik
Ja, tako je to v Sloveniji. Živ dolgčas.
MEFISTO
Kaj se je zgodilo, da si začel hvaliti ameriško demokracijo? Ker si dober poznavalec ruskih razmer, nam povej, kako demokratično se je na politični lojtri vzpenjal Vladimir Grozni. Zanima me tudi, kako kristalno čista je bila kandidatura in izvolitev očima naroda Roberta Goloba, ki so ga plešoči volivci menda kar v poskakajočem transu izvolili za likvidatorja Slovenije, kakršno smo nosili v srcu.
rasputin
Mefisto, v demokracijah odločajo volivci. Tudi če so slabo informirani, zavedeni, zmanipulirani. Kdo tebi lahko pomaga, če nasedaš ameriški propagandi v zvezi z Ukrajino. Sam si kriv, ker nisi sposoben povezati dejstev v razločno sliko in vidiš samo tisto, kar ti servirajo manipulativni mediji.
Andrej Muren
Žal res.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Zanimivo - tole. V naši Slovenji gre vse najbrž veliko bolj po domače. Če kdo to ve - naj prosim - napiše. Jaz nisem v nobeni stranki. Le podpornik SDS. L.R. Janez KK
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.