LGBT prijazni otroci iz LGBT prijaznih vrtcev

Milena Miklavčič
15

Po kratkih letih svobode in navidezne demokracije smo Slovenci zelo hitro polizali med, ki nam je ponujal krila in dajal lažen občutek, da lahko – končno že – premikamo meje obzorja.

Prej, preden smo dvakrat, trikrat tlesknili s prsti, smo ponovno padli na trda, realna tla. Samocenzura je v državi, v kateri živim, postala del vsakdana – podobno kot jutranja kava. Spisek tistih, o katerih je treba molčati, oziroma – biti previden pri izbiri besed, pa postaja iz dneva v dan daljši.

Kadar rečem, da uporabljam zdravo kmečko pamet, ko razmišljam o tem in onem, se mi prizanesljivo nasmehnejo:”Počakaj malo, ne bo trajalo dolgo, ko bodo tisti, ki jo bodo uporabljali, šli sedet!”

Odraščala sem v okolju, ki je veliko dalo na spoštovanje drugačnosti, na poštenost, odkritost, na upoštevanje desetih božjih zapovedi. Že z materinim mlekom smo otroci pili, da se iz Lipčeta, ubogega fanta s posebnimi potrebami, ne smemo norčevati. Bili smo prepričani, da se nam bo posušila roka, če bomo metali kamenje v lastovke. Če se bomo norčevali iz kruha, pa nas bo – že kako – štrafal Bog. Spisek tistih, ki smo jih morali spoštovati, ni bil kratek. Že sama nespoštljiva misel je bila velik greh.

Zato marsičesa, kar se dogaja danes, čisto nič ne razumem. Že lep čas si belim glavo, kaj, za vraga, pomeni, da je sam ljubljanski župan nekaterim vrtcem podelil naziv LGBT prijazni vrtci? V čem so ti drugačni od drugih? Mar vrtce, ki to niso, obiskujejo sami nevzgojeni, če ne celo nevarni razbojniki, ki bi lahko LGBT skupinam naredili kaj hudega? So mar – za povrh – ti drugi (drugorazredni?) povsem nevzgojeni, celo nevarni sebi in družbi? Jih vzgojitelji učijo preklinjanja, zmerjanja drugačnih?

Želim živeti v družbi, v kateri so moralne vrednote nekaj osnovnega, neodtujljivega in same po sebi umevnega – enake za vse, in ne v družbi, ki bi jih izrabljala za ustvarjanje nekakšnih ekskluzivnih elit.

Če po pravici povem, se družbe, v kateri me s takšnimi nazivi nagovarjajo in mi dopovedujejo, da so nekateri boljši kot drugi, nekako bojim. Tovrstne titule mi vzbujajo nelagodje in strah pred očitno drugorazrednostjo ostalih, ki tega naziva še nimajo.

Veste, pa vam to zelo odkrito povem: meni osebno takšni in podobni certifikati čisto nič ne pomenijo, kajti moralne vrednote, ki so mi jih že v otroštvu vsadili v dušo in srce, mi narekujejo, da nikomur – niti mravlji – ne bi storila nič hudega. Nikogar ne bi ranila ne z napačno besedo ne z oholim in zaničljivim pogledom. Enako, kot mi ne bi bilo prav, da bi se podobno zgodilo v obratni smeri.

Zato, da sem do ljudi takšna, kot sem, ne potrebujem certifikata. To je že v meni! Že od nekdaj!

Bomo šli v skrajnost in zaradi slabe vesti, ker živimo v družbi brez manir in srčne kulture, s certifikati ”zakrili” kloako, ki smo jo sami ustvarili?

Bomo zato dobili LGBT prijazne zdravstvene domove, LGBT prijazne lokale, trgovine, železniške postaje, javna stranišča, cela mesta, delovna okolja, banke?

Lepo vas prosim- nehajmo s temi neumnostmi!

Želim živeti v družbi, v kateri so moralne vrednote nekaj osnovnega, neodtujljivega in same po sebi umevnega – enake za vse, in ne v družbi, ki bi jih izrabljala za ustvarjanje nekakšnih ekskluzivnih elit.

Želim živeti v družbi, v kateri bi bilo logično, da smo si lezbijke, homoseksualci in če hočete – stare dame mojega kova s sivimi lasmi in gubami na obrazu, povsem enaki in enakopravni. Niti približno si ne želim, da bi bila, denimo, Miklošičeva ulica bolj prijazna devetdesetletnicam kot štiridesetletnicam. To preprosto ne gre!

Nihče ne sme biti bolj enak kot drugi. Zlasti ne v vrtcih in osnovnih šolah! Temeljna človekova oziroma otrokova pravica je, da naredimo vse za njegovo srečno otroštvo.

In ne, da mu že takrat, ko pojma nima, za kaj točno gre, polnimo glave z življenjskimi stili in ideologijami, ki jih ne dojema, niti jih ne razume.

15 KOMENTARJI

  1. Lepo povedano, upajmo da se bo levici zaradi lgbt ideologije zgodil Trump efekt, ko ljudje sicer ne bodo na glas razglašali a vseeno ne bodo dali glasu za podivjano levico.

  2. Prepričanje, da moramo živeti v harmoničnih odnosih, ki sami sebe gradijo v neoholosti, je sicer prijetno. Tudi ideja, da bi otroci morali odraščati v ideološki praznini, ki jih ne bi silila v to ali ono smer. Ta druga je sicer neizvedljiva, kajti ne glede na trud v šolski nevtralnosti, vsakdan otrok je ideološko obarvan.

    Ampak, nadalje. Namembnost LGBT vrtcev vsekakor ni v produkciji LGBT prijaznih otrok, tudi ne v tem, da se druge občane označi za LGBT hudobe. Ta misel se bere približno tako, kot bi rekli, da pripadniki gibanja “black lives matter” menijo, da bela življenja ne štejejo. Kar seveda ni res.
    Gre samo za podelitev privilegija neki manjšinski skupini, v tem primeru staršem.

    To so vrtci, ki lahko zagotovijo, da dva istospolna starša, npr. dve mami – ne bosta deležni čudnih pogledov, zaničjivih opazk, opravljanja za hrbtom, … ko bosta pripeljali otroka v vrtec.
    In ne, tega večina slovenskih vrtcev, zaradi predsodkov in klevetalske kulture, ki nam je kot jutranja kava, ne more zagotoviti.

    LGBT prijazni vrtci so torej prijazni LGBT staršem, ki marsikje drugje naletijo na zaničevanje in odpor. “Navaden” razmišljajoči občan pa lahko uvidi, da so istospolni staši pač rizična skupina, ki ni dobrodošla povsod.

    • Rad bi videl vrtec, šolo ali drugo izobraževalno ustanovo, ki bo od staršev (in njihovih otrok) dosegla, da ne bodo imeli predsodkov do posamičnih družbenih skupin in si nato upravičeno pripela titulo “temu in temu prijazen”.

      Če kdo trdi, da gre za kaj več kot propagando, bi res rad vedel, da mi razloži, kako so “LGBT prijazni” vrtci in šole tovrstne predsodke pri njihovih starših odpravili. Mar za vsak predsodek ob vstopu v vrtec dobiš trikrat po hrbtu z bičem ali kaj podobnega? Ker če jim je res uspelo, so rešili svetovni problem.

      Ker potem ne potrebujemo druga, kot da uporabimo to čarobno formulo in nato vrata naših vzgojno-izobraževalnih zavodov polepimo z nalepkami: do LGBT prijazni, do Romov prijazni, do črncev prijazni, do muslimanov prijazni, do katoličanov prijazni, do hipijev prijazni, do piflarjev prijazni, do veganov prijazni, do farjev prijazni, do kuharic in čistilk prijazni, do ljudi s pirovskimi podni na nosu prijazni, do moških s poudarjeno spodnjo čeljustjo prijazni, do žensk s kričečo šminko in štrlečimi očali prijazni itd. …

      Bottom line – predsodki vedno so in vedno bodo, in to do razvnovrstnih družbenih skupin. In ja, družba mora vzgajati v smeri, da se ti odpravljajo, nikakor pa ne tako, da se neki skupini dodeli ekskluziva s sporočilom, da so oni edine in največje žrtve družbene nestrpnosti.

      Prav to pa je diskriminacija, elitizem in izključevanje, ki se ga s podporo ljubljanskega župana gredo tisti, ki so morda v manjšini po svoji spolni usmeritvi, nikakor pa ne po družbenih sredstvih, vplivu in močjo, s katero razpolagajo pri doseganju svojih ciljev, ki daleč presegajo vprašanja domnevne družbene neenakopravnosti …

  3. Spoštvana Lucija, govorite in zagovarjate točno to, na kar Milena opozarja, da ni prav! 🙂
    Dejstvo je, da bi morali biti VSi vrtci, vse šole, vsa družbai ENAKO prijazni do VSEH LJUDI, tudi do ”drugačnih”, ne le do Lgbt skupin , tudi do verujočih na primer.
    To, kar vi spodbujate, je elitizem, v stilu mi smo ”naši”, vi pa ”vaši”.

  4. Lucija, o Black lives matter si preberi še kak alternativni vir… dejansko gre za (od vrha) spodbujeno ideologijo in zelo jasno sramotenje belcev – “white guilt”. V duhu: deli in vladaj. Gre za totalen rasizem proti belcem (ki denimo za vpis na kolidže potrebujejo večje število točk kot črnci… zato, da so bolj enaki…).

    In v primeru LGBT prijazni vrtci, gre za isto foro. Diskriminirani so daleč najbolj vrtci, ki tega naziva nimajo. In tako bo šlo naprej.

  5. Se podpišem pod tale članek. Te nalepke same delajo neko diskriminacijo. Moj ZD ima tudi to nalepko ampak a to pomeni da tisti ZD ki je nima potem ne sprejema LGBTQ ljudi? Če sama pomislim da bi se limale nalepke KATOLIČANOM PRIJAZNO bi se počutila kot nek pes, ki pač sme samo v tiste trgovince kjer mi nalepke omogočajo vstop. Verjamem da je namen dober, ampak meni je malo srhljivo. Ali niso vse javne ustanove prijazne vsem ljudem? (vsaj moralo bi biti tako..) Zanima pa me mnenje kakšne LGBTQ osebe o teh nalepkah. Kako oni gledajo na to?

  6. V vsakdanjem življenju se potrudim, da sem spoštljiva do ljudi, s katerimi se srečujem. Tudi do istospolno usmerjenih. Nikogar ne gledam “čudno”, ga. Lucija.
    Odpor pa se v meni vedno pojavi takrat, ko me nekdo začne prepričevati, da ima otrok lahko “dve mami” ali “dva očeta”. Ker jih ne more imeti. VSAK otrok ima mamo IN očeta, čeprav vsaj oče pogosto “ni znan”.
    Potrebno je sprejeti naravni red, potem tudi “čudnih pogledov” ne bo. Prav tako ne bodo potrebne take ali drugačne nalepke, ki v končni fazi povzročijo ravno to, kar naj bi preprečevale: čudne poglede.

  7. Lep pozdrav vsem.

    Ne bi problematizirala naravnega reda , belske diskriminacije in predvsem ne diskriminacije “vseh ostalih vrtcev, ki niso lgbt”.
    Seveda obstajajo katoliški vrtci, ki so domnevno katolikom prijazni. In dobro je, da jih imamo.
    Ampak.
    Moj argumentativni namen ni bil izraziti popolno nestrinjanje z napisanim. Povedati pa želim, da lgbt prijaznost ni tu zaradi mene ali kakega drugega povprečnega državljana. Lgbt prijaznost je ti za ljudi, ki se srečujejo z diskriminacijo. Za nas, občane, pa je “nalepka” morda povabilo, da opazimo, da so v naši sredi skupine staršev, ki niso dobro sprejete, ki imajo v vrtcih težave.
    Če bi obstajali romom prijazni vrtci ali migrantom prijazni vrtci, hvala bogu. Ker vsi -žal niso taki.

    V duhu mnogoterega šolskega in vrtčevskega prostora,
    Lucija.

    • Lucija, mlada si še. Vesela sem, da imaš tako idealno sliko o družbi. Žal pa ne moremo mimo dejstva, da verjameš političnima agendam in medijskim konstruktom v smislu kdo je diskriminiran oz. nesprejt.

      Sama sem del srednja generacije. Že dlje časa se srečujem z diskriminacijo, ker nisem istospolno usmerjena. V agenciji kjer delam bi bila veliko višje, če bi se malce predala istemu spolu. Tako je povsod, ne samo v agencijah. Denimo v medijih, bančništvu, politiki, v upravah družb in celo vodstvu RKC.

      Sama s kar nekaj kolegicami in kolegi že nekaj let spoznavam, da je boj LGBT aktivistov sprevržen. Prej kot bomo kot družba to spoznali, lažje bomo okrevali.

  8. A LGBT prijazen vrtec pomeni, da se ne sme praznovati materinskega dne, ker bodo nekateri prikrajšani, ker jih vzgajata dva “očeta”?
    Da so besede mama, oče, nezaželjene?
    A tam otrokom dopovedujejo, da je nemogoče (dve materi, dva očeta) mogoče?
    Ne vem, samo vprašam…

  9. Ne vem vedno je nekje neka meja. Kot je napisal predhodnik, se je Trump efekt v ZDA zgodil z razlogom. Tudi v Evropi se to delno lahko zgodi – čeprav manj, ker je Evropa glede tega dosti bolj leva kot so ZDA. So pa bili nekateri dogodki kot je francosko gibanje ‘Le manif pour tous’ pa protesti v Italiji denimo.

    Tudi stranka AfD, ki je kar krepko desna – bolj stila Trump, ne toliko v stilu Jobbika – se je javno postavila proti takšnim eksperimentom, kot je razvidno iz tega posnteka:
    https://www.youtube.com/watch?v=SAHvLAJ-5aQ

    Še en dober komentar: “Gender is like Pokemon…every year there are added more.” 🙂

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime