leto 2021 bo povedalo ali na volitvah 2022 pomladni blok lahko izide kot zmagovalec

Slovenska desnosredinska opcija ima z vladanjem po osamosvojitvi veliko smole. Po preuranjeni samo-razpustitvi DEMOS-a, je odločilni vpliv na vodenje oblasti imela samo en polni mandat v času prve Janševe vlade, nato v letu 2012, ko je z ZUJF-om morala rešiti zavožene javne finance, ki jih je za seboj pustila Pahorjeva vlada in nazadnje lansko leto, ko jo je v sedlo posadil diletantski odziv Marjana Šarca na epidemijo, ki se je izkazala za najhujšo preizkušnjo po II. svetovni vojni. Skopo odmerjene priložnosti torej, kronično pomanjkanje kontinuitete vladanja ter krizne razmere ob najslabšem možnem času.

Če zapišemo, da je korona podrla načrte obema političnima blokoma, to nedvomno drži. Marjan Šarec je imel v prvih mesecih leta 2020 osebni cilj v medijskem zaletu posrkati takratni manjši vladni partnerici SAB ter SMC, sklicati predčasne volitve, prehiteti Socialne Demokrate in sebe postaviti za novega Drnovška ter tako dokončno prerasti persono imitatorja. A zdi se, da se je takratni g. premier le preveč zanašal na domače medije, saj tujih očitno ni spremljal, ker bi v nasprotnem primeru vedel za globalno epidemijo, ki se je bliskovito bližala državi. Tako pa se je zgodba obrnila, epidemije kihanje v rokav ni odvrnilo in njegova grandiozna poteza se je spremenila v njegov poraz.

SDS ter Janez Janša sta že drugič zaporedoma stopila na sceno kot nekdo, ki mora 'za drugimi kidati gnoj'.

Desnosredinski stranki sta sicer reagirali bliskovito ter pograbili prvo priložnost, po desetletju zopet sestaviti sredinsko vlado, toda trditi, da je bila to njuna velika želja, je preuranjeno ter naivno. SDS ter Janez Janša sta že drugič zaporedoma stopila na sceno kot nekdo, ki mora 'za drugimi kidati gnoj'. SDS-u se je zgodovina ponovila kot farsa; leta 2011 ji je ob pripravljenosti na vladanje ter  vrhunskem reformnem programu ''štalo'' na volitvah zagodel ''meneđer'', ki nato v državnem zboru ni znal ''zmenedžirati'' do 46 glasov, nato pa so ji (takrat še) vsemogočni mainstream mediji s pomočjo Facebooka, beri; s pomočjo vstaj, vrgli vlado.



Nova Slovenija je stranka, ki je imela že na zadnjih dveh volilnih ciklusih izrazito reformno naravnan program. A je, ob vsesplošni zdravstveno-ekonomski krizi, morala požreti ponos ter podpreti izrazito ''socialistične'' ukrepe v smer ješče države. Kar se tiče zavezanosti programu ji na koncu v nemajhno tolažbo ostaja dejstvo, da so si njeni trije ministri v dani situaciji izborili možnost implementirati vsaj dobršen del reform na svojih področjih in to z nemalo širokega javnega odobravanja.

Prav tako ne smemo pozabiti, da je koronsko leto prav tako podrlo t.i. 'modus operandi'  leve medijske, politične, paradržavne ter akademsko-mnenjske sfere. Igrali so poker visokih vložkov, lahkomiselno zastavili celotno državo, a zdi se, da se obdobje njihove popolne vladavine bliža koncu.

Kaj se je dogajalo na vladi nasprotnem bregu

Pojdimo lepo po vrsti:  Medijska scena je – kot pričakovano - do zadnje pičice ponovila scenarij iz let 2011 ter 2012. Po vsej logiki bi vlada morala s truščem pasti že po nekaj mesecih, ''še bolje'' pred samim nastankom, a je še vedno tukaj. Še huje – ideološko drugače čuteči državljani se prebujajo, kljub ''vladavini terorja Janeza Janše'' razmišljajo z lastno glavo ter si na grozo etabliranih medijskih igralcev ustvarjajo svoje lastne medijske vsebine.

Na levi politični sceni je leto 2021 pustilo pravo opustošenje. Stranka SD je kot najbolje organizirana stranka s tradicijo, izpeljala svoj kongres, a preboja ni in ni. Nekoč pomembni joker iz rokava levih lutkarjev, DeSUS, je po enoletnem mrcvarjenju samo še truplo. Sredinskemu in samosvojemu SMC-ju so se na levici vsi odpovedali. Stranki SAB ter LMŠ sta brez vsebine ter polni ega svojih ustanoviteljev. In v vsej zgodovinski ironiji stranka Levica kot produkt vstajniškega leta 2012 kot črna luknja požira ves levi pol v skrajnost ter mu grozi z idejnim uničenjem.  Radikalizirani levi pol kot 'kura brez glave' v obliki koalicije KUL skače od Poncija do Pilata oz. od Jožeta Damijana do Karla Erjavca.

Paradržavna sfera prav tako cepeta in zdi se, da se od vseh trdnjav še najbolje drži. Spričo situacije ta sredinska vlada (še) ni mogla odločno poseči na področje razdelitve državnih korit. A kar s skrbjo navdaja izbrance je dejstvo, da je vlada še tu in da bodo morali očitno še najmanj eno leto trpeti v strahu, da bi se pipice zaprle.

Kaj pa akademiki? Prejšnji teden smo videli, kako močno so se razmerja spremenila na tem področju, saj bi v nekih drugih časih takšen ''izvozni produkt'' slovenskih vplivnežev za ''bruseljsko tržišče'' odločilno zamajal vladavino ''Princa teme''. Tako pa je iz vsega skupaj nastal le lep osebni triumf Tanje Fajon in nič več.

Kaj prinaša 2021

Letošnje leto bo nedvomno vsaj v prvi polovici še naprej zaznamovano z epidemijo, omejevalnimi ukrepi ter zaostrenim javnim diskurzom. Slovensko predsedovanje Evropski uniji se zdi, da bo bolj v drugem planu. A v ozadju se že rišejo obrisi za volitve 2022. Kaj lahko torej pričakujemo?

Za levi pol šteje samo popolna oblast in to za vsako ceno. Pričakujemo torej lahko napore v treh smereh: 1) omejevanje operativnosti vlade na vsakem koraku 2) očrnitev vlade v času predsedovanja Evropski uniji 3) ''montaža'' še enega povsem ''novega'' obraza za zmago na naslednjih predčasnih ali rednih volitvah.

Še največjo implementacijsko težavo lahko tu predstavlja dejstvo, da levo ozadje ni poenoteno ali bi zmago napadlo z ''novim'' Aleksandrom Čeferinom ali pa bi dalo možnost Tanji Fajon, ki se je na volitve očitno že začela pripravljati. In nenazadnje, vprašanje je, ali se bo v letih 2021 ter 2022 dokončno izkazalo, da Slovenija medijsko in politično ni več ista kot leta 2011?

Širši desni pol je po zadnjem letu sodeč tu bolj praktičen. Zdi se, da so se njegovi akterji naučili, da je nujno zmanjšati lastne razprtije ter 'odriniti na globoko' oz. iti v sredino. To je razvidno tako po hitri pomiritvi ''afere'' s pismom Ljudmile Novak kot tudi z najavo širokega gibanja Povežimo Slovenijo.

Do novotarij pregovorno zadržani desni pol je tako v letu, ko smo bili izolirani pred zasloni elektronskih naprav, z zamikom vendarle ugotovil, da mora dokončno posvojiti nove internetne medije. Če je levica še vedno močna na Facebooku, ki ji služi kot organizacijsko orodje, je desnica zasedla Twitter ter Youtube. Spletni mediji, kot so portal Domovina.je, portal Slovenec, internetna televizija Nova24  ter medij Požareport, vsi beležijo rekordno obiskanost. Kljub stalnim očitkom opozicije o ''avtoritarnosti'' se tako zdi, da se bodo na volilno leto 2022 tradicionalne pomladne stranke tokrat pripravile s širitvijo baze in iskanjem zaveznikov na politični sredini v letu 2021.

Trenutno je kot skrajni datum naslednjih volitev napovedan 5. junij 2022. Do takrat se lahko zgodi še veliko preobratov ter zasukov. Levi pol bo na tem področju nedvomno šel na preizkušeno igro premoči v vseh pogledih in lahko da jim na koncu zopet uspe.

Na težko zdravstveno-gospodarsko situacijo se tu ne ozirajo. Nasprotno pa se zdi, da je bila huda preizkušnja korona krize za demokrate in pomladnike tisto, kar jih bo v letošnjem letu dokončno zresnilo in jim omogočilo prepričljiv nastop, s katerim bi prenehali s pričkanjem, prepričali neopredeljene ter po desetletju zmrzali znova sprožili novo pomlad.