Povežimo Slovenijo: prihaja resna politična opcija, ki stavi na povezovanje raznolikosti in regionalne ase

POSLUŠAJ ČLANEK
Povezovanje, povezovanje, povezovanje. To je očitno slogan nastajajoče politične strukture nekaterih starih političnih akterjev ter nekaj novih, v politiki še neizkušenih obrazov, s katerim želijo nagovoriti večinski neodločen in apatičen del volilnega telesa. 

Pod idejnim vodstvom Andreja Čuša iz stranke Zelenih ter Marjana Podobnika iz Slovenske ljudske stranke se povezujejo predvsem regionalno močne skupine in posamezniki ter nekateri prepoznavni slovenski obrazi s civilnodružbenega delovanja, in imajo, kot ocenjujemo v komentarju uredništva, resno in realno ambicijo postati parlamentarna sila. 

Petindvajset odstotkov neopredeljenih in še petnajst do dvajset odstotkov takšnih, ki sodelovanje na volitvah vnaprej zavračajo, je privlačen volilni bazen, ki ga zadnjih nekaj volitev vedno znova skuša naskočiti kakšna nova politična formacija.

Tokrat bodo svojih 20 odstotkov, kot so dejali na video novinarsko konferenci, ki jo je povezovala podpredsednica Zelenih Slovenije, Nada Pavšer, poskusili prepričati v iniciativi Povežimo Slovenijo; združbi izkušenih političnih mačkov ter prepoznavnih obrazov s slovenske glasbene, športne, kulturne in druge civilnodružbene scene.

"Za sodelovanje v gibanju in na skupni listi za parlamentarne volitve se dogovarja večje število strank, skupin, lokalnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov. Združuje nas vsebina slovenske ustave in prizadevanja, da v Sloveniji uveljavimo prakse uspešnih držav, še posebej Avstrije," so opredelili svoj politični okvir.

V Povežimo Slovenijo med drugimi sodelujejo oz. so ideji naklonjeni: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Zdravko Počivalšek (SMC), Kanglerjeva Nova ljudska stranka, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana, Aleksandra Pivec, Dr. Ernest Petrič, Branko Meh, Janez Sušnik, Oto Pestner, Lucija Polavder, Dr. Luj Šprohar in drugi.


Njihov program je trenutno samo eden: povezovanje. Oziroma, kot je to izrazil eden od glavnih akterjev Povežimo Slovenijo, Andrej Čuš: "Zaradi zastrupljenosti in konfliktne situacije med ljudmi prihaja do veliko razočaranj, nelagodja. Poskusimo skozi pozitivno zgodbo in podporo dobrim predlogom, pozitivnemu pristopu."

Kot pravijo, spodbujajo tudi vključevanje civilne družbe, socialno ogroženih skupin, športnikov, podjetnikov, mladih, upokojencev, invalidov. Na predstavitvenem vstopu in vabilu je navedena serija imen, od Ota Pestnerja, Ernesta Petriča, Lucije Polavder, do Zdravka Počivalška, koprskega župana Aleša Bržana, Aleksandre Pivec in Bojana Šrota.

A nekateri izmed njih so za zdaj zgolj podporniki ideje povezovanja in še ne del skupne predvolilne liste. "V naše vrste in gibanje vabimo ljudi različnih svetovnonazorskih opredelitev in razmišljanj. Zagotovo lahko potrdim, da imamo sklep Zelenih Slovenije, Slovenske ljudske stranke," je glede tega dejal Andrej Čuš. Ter dodal, da je, glede na pogovore prepričan, da se jim tudi formalno pridružijo še drugi.

Zraven pa ni denimo Dobre države, ki je bila prav tako povabljena. A kot so sporočili s te stranke, podpirajo "povezovanje pozitivne alternative, ne pa umetnih projektov brez programa in kredibilne ekipe."

Dr. Ernest Petrič v promocijskem videu: "Nikoli si nisem mislil, da bo Slovenija tako razklana tudi v tej situaciji - v taki situaciji zreli narod stopi skupaj, pri nas pa je pomembno vse drugo ... Upam, da bodo volivci nagradili tiste, ki si prizadevajo za povezovanje, ne pa tiste, ki si prizadevajo za razdor."

Zdravko Počivalšek v promocijskem videu: "Vsako povezovanje je koristno, tudi v stranki SMC delamo na povezovanju liberalne sredine."



Kot so poudarili, bodo na parlamentarnih volitvah nastopili na skupni listi. Ponudili pa bodo tudi svojega kandidata za mandatarja. "S čimer želimo preseči to, kdo je za koga in kdo je proti komu," je dejal Čuš.

Na novinarsko vprašanje, ali je 20 odstotkov mogoče doseči brez opredeljevanja do ključnih ideoloških vprašanj, je predsednik SLS, Marjan Podobnik opozoril na svojo izkušnjo, ko je s povezovanjem (takrat "grajenjem mostov") že dosegel podoben rezultat. A "tokrat je potreba po povezovanju in sodelovanju mnogo bolj izpostavljena kot takrat (volitve leta1996 op. ur.)," je ocenil.

Kot je še poudaril Podobnik, ljudje, ki niso šli na volitve, podprejo neko povezovalno gibanje, kjer delujejo "za tako državo, kot smo si jo pred 30 leti predstavljali."



Vabljeni še k branju jutrišnjega jutranjega komentarja Marka Balažica na to temo. 
KOMENTAR: Rok Čakš
Ob trenutni razdeljenosti slovenske politike je povezovanje  tržna niša
Kolač neopredeljenih in pasivnih volivcev, ki si želijo več povezovalnega pristopa, je vabljiva "tržna niša" za nove projekte v politiki, vsem slabim izkušnjam z njimi navkljub. A projekta Povežimo Slovenijo ne moremo enačiti z instant strankarskimi projekti za enkratno uporabo, kot smo jih na volitvah videvali v zadnjem desetletju. Ta se namreč gradi ravno na nasproten način od teh - od spodaj navzgor, iz baze, ter ne obratno, na eni javno izpostavljeni osebi z votlo strankarsko strukturo. Jasno je, da se bodo v Povežimo Slovenijo naslonili na razvejano infrastrukturo obstoječih strank kot sta SLS in Zeleni Slovenije, nato na infrastrukturo močnih regionalnih in lokalnih list, kot sta Kanglerjevo in Šrotovo lokalno omrežje, na nekaj prepoznavnih obrazov (in glasov) s civilnodružbenega področja (Pestner, nosilci raznih kmečkih, obrtniških, upokojenskih, invalidskih združenj), in najbrž še na skupno povezovalno eminentno ime v predpisani vlogi mandatarskega kandidata. Ne glede na to, kdo bo slednji, je uspeh te združbe ključno odvisen od lokalne, oziroma regionalne moči posameznih kandidatov na bodoči skupni listi za državni zbor. Medijske podpore si namreč ne morejo obetati, saj je bolj ali manj jasno, da je to skupina, ki predstavlja potencialnega partnerja za novo desnosredinsko vlado - za kar se kvalificira že praktično vsakdo, ki a priori ne izključuje najverjetnejše zmagovalke naslednjih volitev, SDS. S tega vidika bodo osrednji mediji potencial te skupine kvečjemu ignorirali, če ne rezali, kaj šele, da bi jih nosili po rakah, kot so Jankovića, Cerarja in Šarca. A ne smemo pozabiti - ta skupina ne štarta z ničle. Zgolj seštevek glasov SLS, Čuša in Zelenih ter Kanglerjeve Nove Ljudske stranke z zadnjih državnozborskih volitev jih drastično približa parlamentarnemu pragu - na 3,96 odstotka. Če bodo svojo startno pozicijo znali oplemenititi, bodo hitro pristali privlačni tudi za tiste, ki sedaj "povezovanje" javno sicer podpirajo, a glede de facto pridružitve ostajajo zadržani - kalkulirajo pač, kako se bo zadeva v javnosti prijela. Če bo dobila "pozitivno avro", bodo hitro zraven, v nasprotnem primeru bodo iskali lastne, samostojne poti. Odgovor na vprašanje, v katero smer bo akterjem vso stvar uspelo predvsem javno zapeljati, in če jim bo uspelo izkoristiti to tržno nišo "povezovalne politike", ki nedvomno obstaja, bo bolj ali manj jasno že v nekaj tednih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike