Lepljenje oznak s prepovedjo SDS obravnava policija
POSLUŠAJ ČLANEK
Diskriminacija in kultura izključevanja sta pereči temi, katerima se v Sloveniji, posebno še ob naraščajoči polarizaciji v družbi in politiki, posveča malo pozornosti. Pri Domovini smo to področje pred kratkim obravnavali z vidika teorije, danes pa predstavljamo stanje v praksi.
Preverili smo, ali kateri od pristojnih organov preiskuje lepljenje diskriminatornih oznak s prepovedjo SDS na raznih javnih mestih. V tej stranki dejanja niso prijavili, so ga pa v celjskem frizerskem salonu, kjer so bili tarča tovrstne politične agitacije.
Osvežimo spomin: po Sloveniji so se začele pojavljati nalepke, ki velevajo prepoved vstopa na določena mesta ljudem, ki se kakorkoli identificirajo s stranko SDS. Za strokovno mnenje smo povprašali več uglednih pravnih strokovnjakov in urad Zagovornika načela enakosti, in vsi so se strinjali, da gre za očitno diskriminacijo nekega političnega prepričanja; zasledili smo lahko vzporednice s totalitarizmi iz prejšnjega stoletja, hkrati pa je potrebno izrecno izpostaviti dejstvo, da je takšna diskriminacija nedopustna ne glede na to, proti komu je naperjena ali kdo jo izvaja.
Kazenski zakonik za takšno ravnanje predvideva sankcije, med drugim celo zaporno kazen. Pa se ta zakon dejansko kdaj izvaja? Kdo je odgovoren za pregon in kako pristojni ukrepajo v konkretnem primeru?
Ker so se incidenti zgodili na Celjskem, smo se obrnili na PU Celje in Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Na PU Celje, kjer zoper (so)storilko vodijo postopek, so nam pojasnili: "V petek, 12. marca 2021, smo na Policijsko postajo Celje dobili prijavo zaposlene v frizerskem salonu, na vrata katerega so neznanci nalepili omenjeno nalepko. Zaposlena je v prijavi povedala, da je v salon, kljub temu, da je število oseb v salonu omejeno, vstopila neznana mlajša ženska in zaposleno in stranko vznemirila s političnim govorom. Ko je zapustila salon je zaposlena na vratih opazila nalepko in jo odstranila. To je edina prijava, ki smo jo dobili glede spornih nalepk. V omenjenem primeru še zbiramo obvestila. Po zbranih obvestilih bomo zadevo zaključili z ustreznim aktom." Drugi primeri so ostali neprijavljeni, pravijo.
Frizerski salon je torej prijavil incident, ki ga policija preiskuje, po zaključenem postopku pa lahko pričakujemo, da bodo primer posredovali tožilstvu. Tam so nam povedali: "Na ODT v Celju zaenkrat še nismo prejeli ovadbe, ki bi se nanašala na primere, ki jih navajate, tako da so nam primeri, ki se pojavljajo po Sloveniji, poznani le iz poročanja medijev."
Dejanja diskriminacije se lahko preganjajo na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti, kar pomeni, da pristojni organ začne pregon brez prijave oškodovanca. A takšni primeri niso pogosti, pravijo na celjskem tožilstvu: "V večini primerov smo o kaznivih dejanjih seznanjeni s strani policije in oškodovancev, ki podajo kazenske ovadbe, le v redkih primerih postopamo na podlagi »glasu o kaznivem dejanju«, ki pride do nas."
V zvezi s takšnimi in podobnimi primeri pa na PU Celje odgovarjajo: "Takšne situacije skrbno spremljamo in ustrezno ukrepamo. Izjemno smo pozorni in skrbno reagiramo tudi na grožnje, izrečene najvišjim predstavnikom države. Samo v lanskem letu so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje obravnavali osem kaznivih dejanj groženj, v katerih so bili kot oškodovanci najvišji predstavniki države. V petih primerih smo pet storilcev kazensko ovadili, v dveh primerih, v katerih oškodovanca nista predala predloga za pregon, smo o zadevi podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, v eni zadevi smo podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, vendar zadevo preiskujemo še naprej."
Kako pa so storilci navadno kaznovani? ODT Celje nam je podalo splošen odgovor, da so sankcije odvisne od vsakega primera in skladne s predpisanimi kaznimi, na odmero teh pa vplivajo olajševalne ali oteževalne okoliščine.
Organi pregona so torej seznanjeni s prisotno politično nestrpnostjo in diskriminacijo, a v veliki večini se pregon odvija po podani prijavi oškodovanca, bodisi neposredno na tožilstvo, bodisi policiji ali Zagovorniku načela enakosti, ki po zaključenih lastnih preiskavah posredujeta primere tožilstvu. Nato sledi sodni epilog. Vidimo pa, da v nekaterih primerih oškodovanci tudi nočejo preganjati storilcev (a policija kljub temu obvešča tožilstvo).
Takšno nekonfliktno stališče je po dostopnih informacijah zavzela tudi SDS, ki po dostopnih informacijah incidentov ni prijavila; tega nam tudi ni mogel potrditi noben vir znotraj stranke.
Preverili smo, ali kateri od pristojnih organov preiskuje lepljenje diskriminatornih oznak s prepovedjo SDS na raznih javnih mestih. V tej stranki dejanja niso prijavili, so ga pa v celjskem frizerskem salonu, kjer so bili tarča tovrstne politične agitacije.
Osvežimo spomin: po Sloveniji so se začele pojavljati nalepke, ki velevajo prepoved vstopa na določena mesta ljudem, ki se kakorkoli identificirajo s stranko SDS. Za strokovno mnenje smo povprašali več uglednih pravnih strokovnjakov in urad Zagovornika načela enakosti, in vsi so se strinjali, da gre za očitno diskriminacijo nekega političnega prepričanja; zasledili smo lahko vzporednice s totalitarizmi iz prejšnjega stoletja, hkrati pa je potrebno izrecno izpostaviti dejstvo, da je takšna diskriminacija nedopustna ne glede na to, proti komu je naperjena ali kdo jo izvaja.
Kazenski zakonik za takšno ravnanje predvideva sankcije, med drugim celo zaporno kazen. Pa se ta zakon dejansko kdaj izvaja? Kdo je odgovoren za pregon in kako pristojni ukrepajo v konkretnem primeru?
Ker so se incidenti zgodili na Celjskem, smo se obrnili na PU Celje in Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Policija vodi postopek, tožilstvo (zaenkrat še) ne
Na PU Celje, kjer zoper (so)storilko vodijo postopek, so nam pojasnili: "V petek, 12. marca 2021, smo na Policijsko postajo Celje dobili prijavo zaposlene v frizerskem salonu, na vrata katerega so neznanci nalepili omenjeno nalepko. Zaposlena je v prijavi povedala, da je v salon, kljub temu, da je število oseb v salonu omejeno, vstopila neznana mlajša ženska in zaposleno in stranko vznemirila s političnim govorom. Ko je zapustila salon je zaposlena na vratih opazila nalepko in jo odstranila. To je edina prijava, ki smo jo dobili glede spornih nalepk. V omenjenem primeru še zbiramo obvestila. Po zbranih obvestilih bomo zadevo zaključili z ustreznim aktom." Drugi primeri so ostali neprijavljeni, pravijo.
Frizerski salon je torej prijavil incident, ki ga policija preiskuje, po zaključenem postopku pa lahko pričakujemo, da bodo primer posredovali tožilstvu. Tam so nam povedali: "Na ODT v Celju zaenkrat še nismo prejeli ovadbe, ki bi se nanašala na primere, ki jih navajate, tako da so nam primeri, ki se pojavljajo po Sloveniji, poznani le iz poročanja medijev."
Dejanja diskriminacije se lahko preganjajo na podlagi prijave ali po uradni dolžnosti, kar pomeni, da pristojni organ začne pregon brez prijave oškodovanca. A takšni primeri niso pogosti, pravijo na celjskem tožilstvu: "V večini primerov smo o kaznivih dejanjih seznanjeni s strani policije in oškodovancev, ki podajo kazenske ovadbe, le v redkih primerih postopamo na podlagi »glasu o kaznivem dejanju«, ki pride do nas."
Vsi oškodovanci ne preganjajo storilcev
V zvezi s takšnimi in podobnimi primeri pa na PU Celje odgovarjajo: "Takšne situacije skrbno spremljamo in ustrezno ukrepamo. Izjemno smo pozorni in skrbno reagiramo tudi na grožnje, izrečene najvišjim predstavnikom države. Samo v lanskem letu so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje obravnavali osem kaznivih dejanj groženj, v katerih so bili kot oškodovanci najvišji predstavniki države. V petih primerih smo pet storilcev kazensko ovadili, v dveh primerih, v katerih oškodovanca nista predala predloga za pregon, smo o zadevi podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, v eni zadevi smo podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, vendar zadevo preiskujemo še naprej."
Kako pa so storilci navadno kaznovani? ODT Celje nam je podalo splošen odgovor, da so sankcije odvisne od vsakega primera in skladne s predpisanimi kaznimi, na odmero teh pa vplivajo olajševalne ali oteževalne okoliščine.
Organi pregona so torej seznanjeni s prisotno politično nestrpnostjo in diskriminacijo, a v veliki večini se pregon odvija po podani prijavi oškodovanca, bodisi neposredno na tožilstvo, bodisi policiji ali Zagovorniku načela enakosti, ki po zaključenih lastnih preiskavah posredujeta primere tožilstvu. Nato sledi sodni epilog. Vidimo pa, da v nekaterih primerih oškodovanci tudi nočejo preganjati storilcev (a policija kljub temu obvešča tožilstvo).
Takšno nekonfliktno stališče je po dostopnih informacijah zavzela tudi SDS, ki po dostopnih informacijah incidentov ni prijavila; tega nam tudi ni mogel potrditi noben vir znotraj stranke.
Zadnje objave
Odmev tedna, Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Kako so »zavezniki« uničevali Maribor in Ljubljano (2. del)
17. 1. 2025 ob 15:10
Potočnik: Mandat Golobove vlade je črno obdobje slovenskega zdravstva
17. 1. 2025 ob 12:17
ZDA storile prvi korak k omejevanju transspolnih v ženskih športih
17. 1. 2025 ob 9:05
Ministra Kumra so Pirati kazensko ovadili
16. 1. 2025 ob 18:50
Ekskluzivno za naročnike
Kako so »zavezniki« uničevali Maribor in Ljubljano (2. del)
17. 1. 2025 ob 15:10
O, božični čas, ti čas presneti!
16. 1. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
18
Friderik čaka Zimo (predstava za otroke)
17:00 - 17:30
JAN
18
Ansambel Saša Avsenika
20:00 - 23:00
JAN
19
Svetogorske sobotnice: Praznični koncert
16:45 - 17:45
JAN
19
Bee Geesus: petje pri maši in koncert
19:00 - 21:00
JAN
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna, Bojan Požar: Rdeči škornji Urške Klakočar Zupančič
18. 1. 2025 ob 1:09
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Izbor urednika
Odmev tedna – dr. Sebastjan Jeretič: »Svoboda je lagala slovenski javnosti.«
11. 1. 2025 ob 9:30
Domovina 182: Bodo luksuzne vile neobdavčene?
8. 1. 2025 ob 6:00
Svobodomorilke
3. 1. 2025 ob 6:00
5 komentarjev
Tina_V6
Te nalepke so izjemno praktične. Uporabne.
Tudi sicer bi se človek želel izogniti tako neomikanim osebam - no, zdaj se jim bom z lahkoto.
Alojzij Pezdir
Korenine sovraštva do največje parlamentarne in trenutno vladajoče stranke SDS segajo precej daleč nazaj, saj se to stranko pogosto povsem nekritično in pristransko medijsko označuje za "desno", celo "skrajno desno", kar v naši populistični terminologiji zlahka pomeni že kar "fašistično".
Vsaj medijska soočenja pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so navrgla celo unisono prakso medijskih spraševalcev, ki so predstavnike parlamentarnih strank nenehoma vsiljivo spraševali "Ali bi po volitvah sodelovali s SDS?" ter od njih terjali tako rekoč trajno zavezujoč odgovor. Mimogrede. Na ta odgovor se je pozneje skliceval tudi samo-odstopljeni premier Marijan Šarec, ki je verjel, da so bile zaobljube strankarskih prvakov SMC, Desusa idr. o nesodelovanju s SDS tako rekoč trajno zavezujoče in dosmrtne. Verjel je, da bo z lastnim odstopom izzval predčasne volitve in na njih povečal svoj volilni izplen, potem pa se je izkazalo, da je "skočil v prazen bazen".
Vztrajno lažno in sovražno prikazovanje stranke SDS v parlamentu, levičarskih medijih in med aktivisti nevladnih organizacij, sindikatov ter "spontanih" uličnih vstajnikov, performerjev in huliganov je očitno spodbudilo najbolj militantne pripadnike anarhistov, "mesečnikov" Levice in aktivistov Antife, da so začeli javno preganjati člane in simpatizerje največje parlamentarne stranke SDS, ki deluje v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo v RS ter se dejavno bori za civilizacijske vrednote razvite EU.
Kraševka
Vsekakor gre za diskriminacijo, do katere se mora opredeliti tudi tožilstvo - bodisi, ko nekdo poziva k uboju, ali pa če prepoveduje vstop v JAVNI PROSTOR, določeni skupini ljudi.
Sprehajalec
Taka obvestila dokazujejo LASTNIKOVO naravnanost in homofobijo.
Take lokale je treba označiti in se jih na daleč izogibati. Segregacijo želijo slovenski levičarji zato, ker se želijo vrniti za 150, 100 ali za prenapeteže kar 70 let nazaj.
Njihovi voditelji (LEVICA, SD) in priskledniki (LMŠ, SAB, del SMC-a, del DESUS-a) dokazujejo do so družbeni omejenci, asocialni osebki, ki imajo sposobnost tihega ropanje državnega denarja in predvsem nesposobni treznega razmisleka.
Naslednji korak bodo falange omejencev na shodih in seveda njim všečne lutke, ki jih naši zakoni ne znajo opredeliti. Ni problem demonstriranja, problem je uničevanja in predvsem onemogočanja drugim normalno življenje.
IgorP
V demokraciji takšnih dejanj pač ne obravnava policija! V diktaturi je pa to možno! Nalepk ne odobravam, nekdo pač izraža svoje prepričanje! Tri okoli kepe so tudi kar konkretna grožnja, torej.....
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.