Krivic, Petrič in Toplak so si edini: Kazenski pregon poslancev NSi je predvolilna zloraba tožilstva

Kazenski pregon štirih poslancev Nove Slovenije zaradi ravnanja v okviru parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je v pravni javnosti sprožil val ostrih odzivov. Kritike se ne osredotočajo zgolj na vsebino očitanih dejanj, temveč predvsem na čas sprožitve postopka tik pred volitvami, način obveščanja javnosti ter na širše ustavnopravne posledice, ki jih ima pregon opozicijskih poslancev zaradi izvajanja njihove nadzorne funkcije.

Posebej odmevna so stališča treh uglednih pravnikov:

• nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica,
• nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča in
• ustavnega pravnika Ludvika Toplaka.

Čeprav prihajajo iz različnih nazorskih in strokovnih okolij, so si v enem enotni: ravnanje specializiranega državnega tožilstva odpira resne dvome o politični motiviranosti postopka in pomeni nevaren precedens za demokratični sistem.

Kazenski pregon štirih poslancev Nove Slovenije zaradi ravnanja v okviru parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v pravni javnosti sprožil val ostrih odzivov.

Matevž Krivic: očitna predvolilna zloraba tožilstva

Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik in pravnik, ki velja za predstavnika levega svetovnega nazora, je v pismu, objavljenem v reviji Reporter, ravnanje tožilstva ocenil izjemno ostro. Po njegovem mnenju gre za očitno zlorabo kazenskega pregona v politične, natančneje predvolilne namene.

»Odločno moram obsoditi očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene,« je zapisal. Posebej problematično se mu zdi dejstvo, da je bil postopek sprožen šele po dveh letih, in to tik pred volitvami. Še bolj sporno pa je, da so bili o vložitvi obtožnega predloga najprej obveščeni mediji, šele nato obdolženci sami. »To je zame jasen dokaz, da je tu tožilstvo zagrešilo neprimerno hujšo zlorabo položaja kot morda obtoženi,« poudarja Krivic.

Odločno moram obsoditi očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene. (Matevž Krivic)

Vprašanje, ali so poslanci sploh zlorabili svoj položaj, je po njegovem mnenju bistveno bolj zapleteno in pravno mejno. »Gre za izrazito sporno vprašanje – po mojem mnenju je odgovor prej ne kot da,« dodaja in opozarja, da bi morali o tem odločati kazenskopravni strokovnjaki in sodišče, vendar brez političnih pritiskov. Posebej izpostavlja odgovornost generalne državne tožilke, ki bi morala zagotoviti zakonit nadzor nad delom tožilstva in poskušati vsaj delno popraviti že storjeno škodo. Krivic ob tem opozarja tudi na širše posledice: takšno ravnanje po njegovem mnenju dodatno zastruplja že tako napeto predvolilno ozračje.

Petrič in Toplak: pregon opozicije ogroža sistem zavor in ravnovesij

Drugačno, a vsebinsko sorodno perspektivo ponujata Ernest Petrič in Ludvik Toplak v svojem obsežnem javnem pismu. Zadevo umeščata v širši ustavnopravni okvir delitve oblasti in parlamentarnega nadzora, pri čemer opozarjata, da je pregon opozicijskih poslancev zaradi nadzorne funkcije posebej občutljivo vprašanje.

Po njunem mnenju pregon članov KNOVS neposredno krni opozicijski nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. »Zdi se, da pregon članov nadzorne parlamentarne komisije krni opozicijski nadzor nad oblastjo. To vzbuja resno skrb,« poudarjata. Prav opozicija ima namreč ključno vlogo pri nadzoru teh služb, kar je bistveni element sistema zavor in ravnovesij. Če bi opoziciji onemogočili preverjanje morebitnega nezakonitega prisluškovanja njenim članom, bi bil izničen sam namen parlamentarnega nadzora.

Petrič in Toplak opozarjata, da bi bilo pravzaprav bolj problematično, če KNOVS takšnih pobud sploh ne bi preveril. Člani komisije so bili po njunem dolžni ukrepati takoj, ko so bili seznanjeni z možnostjo, da se celo opozicijskim poslancem prisluškuje. Takšno ravnanje sodi v samo jedro ustavne in zakonske naloge KNOVS.

Dvome izražata tudi glede pravne konstrukcije očitanega kaznivega dejanja. Nejasno je, kakšno nepremoženjsko korist naj bi poslanci sploh pridobili. Informacija, da se nekomu ne prisluškuje, po njuni oceni ni niti tajna niti sama po sebi korist, saj ne prinaša nobene konkretne ugodnosti. Prav tako opozarjata, da je bil obtožni predlog vložen tik pred začetkom volilne kampanje, kar dodatno krepi vtis politične motiviranosti. Posebej zaskrbljujoče se jima zdi, da so bili mediji o postopku obveščeni pred obdolženci, kar po njunem kaže na namerno diskretizacijo opozicijskih poslancev preko medijev.

Poslanci NSi opozarjajo na politično motiviran postopek

Štirje poslanci NSi, člani KNOVS, so že 9. januarja specializiranemu državnemu tožilstvu poslali pismo, v katerem so opozorili, da sami niso obveščeni o poteku (pred)kazenskega postopka, medtem ko se informacije o zadevi že pojavljajo v medijih. Opozorili so tudi na napovedane hišne preiskave v volilnem letu 2026, kar po njihovem mnenju dodatno kaže na politično zlorabo postopka.

V pismu so zapisali, da bi uporaba kazenskega postopka za politično obračunavanje tik pred ali celo med volitvami lahko drastično negativno vplivala na ugled pravosodja. Po njihovem prepričanju informacija, da se določenim posameznikom ne prisluškuje, ne more biti tajna, saj ne razkriva nobenih operativnih metod ali varovanih interesov države. Opozarjajo tudi na domnevno odtekanje podatkov iz policije v medije, kar po njihovem mnenju dodatno spodkopava videz neodvisnosti tožilstva.

V zaključku postopek označujejo kot neutemeljen, politično motiviran in protiustaven poseg v človekove pravice ter dostojanstvo. Od tožilstva zahtevajo pojasnilo o fazi postopka in zavrženje kazenske ovadbe.

Primer pregona poslancev NSi tako po mnenju številnih uglednih pravnikov presega okvir konkretnega kazenskega postopka in odpira temeljna vprašanja delovanja demokracije, delitve oblasti ter neodvisnosti pravosodja. Prav v tem pa mnogi vidijo njegovo največjo nevarnost.