KPK pri razbremenitvi Tomaža Vesela povozila lastna pojasnila o tem, kaj se smatra za nepridobitno dejavnost

Vir foto: www.kpk-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je, ob opravljanju funkcije predsednika Računskega sodišča, postrani z delom pri FIFA "nepridobitno" zaslužil še milijon dolarjev. 

Z njegovim zaslužkom ni nič narobe, pravijo na Komisiji za preprečevanje korupcije, saj "višina plačila ... v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje," so v obrazložitvi zapisali v KPK. 

In prav imajo, saj je v zvezi s pojmom pridobitnosti "bistvena narava dejavnosti, ne pa prejemanje plačila," kot zapišejo v lastnih sistemskih pojasnilih o nezdružljivosti funkcij s pridobitno dejavnostjo iz julija 2011. 

A v njih definirajo tudi "naravo nepridobitne dejavnosti", ki pa je kriterij. In po istih pojasnilih tista, ki je "ni mogoče izvajati na pridobiten način (predvsem humanitarno, prostovoljno ali drugo družbeno koristno delo)". Narava dejavnosti  predsednika komisije za revizijo in skladnost v FIFA pa ni nič od tega. 

 "Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi," pravi 1. odstavek 26. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o nezdružljivosti opravljanja funkcije.

Nadalje našteva izjeme, ko je pridobitna dejavnost dovoljena ob soglasju (v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem pa tudi soglasja ne potrebuje). A to za odločitev KPK ni pomembno, saj v razlagi ovrže, da bi Tomaž Vesel sploh opravljal pridobitno dejavnost.

"ZIntPK sicer poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti, vendar pa izjemoma dovoljuje opravljanje športne pridobitne dejavnosti. V konkretnem primeru ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri FIFI," zapišejo v KPK.

Nadalje navedejo že znano trditev, da višina plačila ne predstavlja kriterija presoje ali gre za pridobitno dejavnost. (Ne)pridobitnost narave Veselove dejavnosti pa pri KPK preverjajo po Zakonu o gospodarskih družbah in po Pravilniku o opredelitvi pridobitne dejavnosti, ki pridobitno dejavnost definira kot tisto, ki se opravlja na trgu za pridobivanje dobička. A ti predpisi se nanašajo za pravne osebe, torej podjetja, ki delujejo na trgu, ne pa za fizične osebe, kar je Tomaž Vesel.

Kaj pa velja za fizične osebe, oziroma funkcionarje pa KPK pojasnjuje v lastnih sistemskih pojasnilih iz leta 2011, kjer zapiše: "Funkcionar torej ne sme opravljati dejavnosti, ki je po naravi pridobitna (se pravi po svojih značilnostih in splošnem razumevanju ter načinu izvajanja namenjena pridobivanju dohodka ali druge premoženjske koristi), čeprav za to ne zahteva ali prejema plačila. Brez omejitev pa lahko funkcionar opravlja dejavnost, ki je po naravi nepridobitna in je ni mogoče izvajati na pridobiten način (predvsem humanitarno, prostovoljno ali drugo družbeno koristno delo)."  

KPK v svojih pojasnilih za lažje razumevanje torej našteje humanitarno, prostovoljno in drugo družbeno koristno delo kot primer kaj pomeni nepridobitna dejavnost - predstavljamo si lahko voluntiranje pri Rdečem križu ali Karitasu, v gasilskih društvih in podobno. Za presojo ali v to kategorijo spada tudi predsedovanje odboru FIFA za revizijo in skladnost ter ali je Tomaž Vesel z milijonom dolarjev zaslužka v štirih letih najbolje plačani humanitarni delavec na svetu, ni potreben doktorat iz pravnih znanosti.

Da v humanitarno, oziroma družbeno koristno nepridobitniško naravo svoje dejavnosti ni bil prepričan Vesel sam, navsezadnje nakazuje, da je v začetni argumentaciji trdil, da je KPK povpraševal po dovoljenju za opravljanje dejavnosti, kar pa bi bilo potrebno samo, če se ta smatra za pridobitno. Ko tega dovoljenja niso našli ne na KPK, niti ga ni pokazal sam, je zavzel držo, da ga zaradi nepridobitniške narave (ker ni namenjena pridobivanju dohodka in premoženjske koristi) tako ali tako ne potrebuje.

Kljub temu pa je spremembo premoženja iz tega naslova v skladu s pravili prijavil na KPK.



FIFA je "ustanova", zato je Vesel izjema


Medtem ko se 26. člen nanaša na neposredno opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti s strani poklicnega funkcionarja, se 27. člen nanaša na članstvo v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja, oziroma določa nezdružljivost s članstvom v organih teh pravnih oseb, nadalje beremo v sistemskih pojasnilih KPK iz leta 2011.

Tudi ta člen ima izjeme in sicer je poklicni funkcionar lahko član politične stranke, prav tako pa lahko "brez omejitev opravlja dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v društvih in ustanovah (fundacijah)", piše v pojasnilih.

Iz sistemskih smernic KPK, julij 2011
Iz sistemskih smernic KPK, julij 2011


In ravno na izjemo "ustanove" se sklicuje KPK pri ugotovitvi, da Tomaž Vesel ne krši člena o "prepovedi članstva in dejavnosti". In to kljub temu, da v lastnih sistemskih pojasnilih širok pojem ustanov KPK z navedbo v oklepaju dodatno pojasni, da so mišljene "fundacije".

KPK v obrazložitvi Veselove situacije: "Glede na namen ustanovitve in način delovanja FIFA ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča Komisija ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj ZIntPK poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi."


FIFA pa nikakor ni fundacija. Pravzaprav se je sodišče EU z dilemo ali je FIFA društvo in je njena dejavnost športna, srečalo že leta 2005, ko je presodilo, da za Fifo velja evropsko pravo, iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da je Fifa po evropskem pravu prej podjetniško druženje kot društvo.


Dr. Letnar Črnič: sprašujem se, če je KPK pri odločanju uporabila pravilno pravno podlago


Na še eno manjkajočo dimenzijo presoje KPK glede primera "Vesel" je v pogovoru za Domovino opozoril strokovnjak za državno in upravno pravo z Evropske pravne fakultete, prof. dr. Jernej Letnar Černič.

Kot pravi, se v tej konkretni zadevi sprašuje, "ali je KPK pri odločanju na podlagi 26.-29. členov ZIPK uporabila pravilno pravno podlago." Sam namreč meni, da se situacija predsednika Računskega sodišča in njegovega dela za FIFO nanaša (tudi) na vprašanje konflikta interesov.

Prof. dr. Letnar Černič: "V slovenski družbi ne razumemo prav dobro, da prepoved navzkrižja interesov prepoveduje tudi navidezno navzkrižje, ki ustvarja zunanji videz medsebojne povezanosti med posamezniki s ciljem uveljavljanja svojih zasebnih interesov. Navzkrižje interesov je nevarno za delovanje vladavine prava tudi v primerih, ko je le navidezno. Državne institucije, vključno s tistimi, ki bi morale poučevati in preprečiti konflikte, pogosto ne razumejo prav dobro, da je pojem navzkrižja interesov povezan s prisotnostjo moči."


Černič bi si želel, da bi se vodstvo KPK bolj potrudilo, da bi bolj pravno pravilno izpolnjevalo svoje zakonske obveznosti, še posebej tiste iz  37. do 40. člena ZIPK glede prepovedi konflikta interesov. "V tej njihovi konkretni odločbi namreč pogrešam poglobljeno pravno analizo na podlagi členov 37-40 ZPIK ali je v tej zadevi prišlo ali ne do kršitve prepovedi navideznega konflikta interesov."





 
KOMENTAR: Rok Čakš
Pravniški slalom po luknjah, v katerem je pomembno le, da Vesel prismuča do cilja
Kot vidimo iz zgornje analize, pri vprašanju, ali je hkratno delo predsednika računskega sodišča za FIFA v nasprotju z določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni šlo zgolj za osamljeno dilemo - zadeva je pod vprašajem iz več vidikov, po več členih protikorupcijskega zakona. A kot po čudežu je Tomažu Veselu, po presoji KPK, očitno uspelo preslalomirati mimo vseh količkov, vseh pasti na tej progi in lahko mirno, humanitarno in nepridobitno domov odnese svoj milijonček. Ter z dolgimi nosovi pusti nekatere (lokalne) funkcionarje, ki so v zelo podobnih primerih za te količke "zapeli" zaradi nekaj 100 evrov. V smučariji je pač od nekdaj bilo pomembno tudi, kdo je tvoj trener in pokrovitelj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike