Konec nebeškega mandata kitajske komunistične partije?

Foto: Profimedija.si

Kitajsko zadnje dneve stresajo množični protesti, ki jih v tej centralno vodeni in močno družbeno nadzorovani državi nismo vajeni, vsaj ne v bližnji preteklosti. Primarno gre za nezadovoljstvo s trenutno politiko ničelne tolerance do covida. Ta politika pa je tesno povezana s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, ki je nedavno dobil še tretji mandat kot generalni sekretar kitajske komunistične partije. A 20. kongres ni podal nobene časovnice za končanje ali odmik od strategije glede covida-19, namesto tega so poudarili pomen vztrajanja pri obstoječem pristopu, je poročal CNN.  

Stroge omejitve, kot so zapore meja, dolge karantene, množično testiranje in hitre, ciljno usmerjene prepovedi gibanja, povzročajo vse večji kaos in bedo po vsej državi ter močno obremenjujejo gospodarstvo in družbo. Potrpežljivost javnosti je vse manjša, frustracije naraščajo. Ši pa vseeno noče odpraviti strogih sanitarnih ukrepov, ker – zlasti na začetku svojega novega mandata vodenja partije in države – naj ne bi želel priznati, da nima prav. Število okužb naj bi se brez trenutnih ukrepov dramatično povečalo, ker Ši ne dovoli uporabe učinkovitih zahodnih cepiv. Njegova propaganda je namreč dolgo trdila, kako zelo uspešna je Kitajska v boju proti covidu ob milijonu mrtvih v ZDA in kako odlična so kitajska cepiva. 

Je Kitajska na drugem planetu? 


Situacijo je dodatno zapletlo trenutno svetovno prvenstvo v nogometu v Katarju. Nogomet je na Kitajskem zelo priljubljen, spremljajo ga mnogi. A kitajski nogometni navdušenci so prisiljeni tekme gledati od doma, saj so lokali večinoma zaprti, javno druženje pa zaradi širjenja okužb oblasti omejujejo. Prav tako so močno omejeni leti med Kitajsko in Katarjem za tiste, ki bi si spektakel radi ogledali v živo.  
Na eni strani sveta je karneval, ki je svetovno prvenstvo, na drugi so pravila, naj se pet dni ne obiskuje javnih mest.

V takšni situaciji se mnogi Kitajci sprašujejo, če je svetovno prvenstvo morda na drugem planetu. Kar vidijo na televiziji, je namreč v ostrem nasprotju z njihovo realnostjo. Vidijo množice ljudi, ki se brez mask prosto družijo. “Na eni strani sveta je karneval, ki je svetovno prvenstvo, na drugi so pravila, naj se pet dni ne obiskuje javnih mest,” je zapisal eden izmed uporabnikov Weiba, kitajskega, Twitterju podobnega družbenega medija. 


Ciklična zgodovina


Kitajsko na Zahodu dokaj slabo poznamo, vendar je treba povedati, da gre za zelo drugačno kulturo, kjer ima kolektiv prednost pred posameznikom. Kjer nimajo demokratične tradicije, ampak zgodovino avtoritarnih režimov, obremenjenih z držanjem ogromne države skupaj. Njihova zgodovina je zaporedje ciklov, od ustanovitve nove (v preteklosti cesarske) dinastije pa do njenega končnega propada, obdobja razdrobljenosti z medsebojnimi spopadi ter sledeče ponovne vzpostavitve centralne oblasti. Tudi trenutno oblast komunistične partije bi po mojem mnenju lahko brez problema vključili v to zgodovinsko shemo. 

Skozi zgodovino so na Kitajskem poznali koncept “nebeškega mandata”. Ta je bil vir avtoritete vsakega cesarja, saj naj bi mu božanske sile podelile pravico do vladanja v njihovem imenu. Od njih naj bi dobil ogromno moč, a tudi moralno dolžnost to moč uporabljati v dobro ljudi. Kadar teh zahtev ni izpolnjeval, so državo pretresale katastrofe, svojo pravico vladanja pa je izgubil. 

Tu je treba poudariti, da se je večina dinastij končala prav na takšen način. Kadar so državo pestile pomanjkanje, lakota, poplave, so izbruhnili množični upori, ki so spodkopali centralno oblast in pripeljali do konca dinastije. A pričakovati takšen konec aktualne oblasti je verjetno še prezgodaj. 

Pogodba med oblastjo in ljudstvom


Pogosto se poudarja, da med trenutno kitajsko oblastjo in ljudstvom obstaja pogodba. Partija bo ljudem omogočala rast življenjskega standarda, ljudje pa bodo sprejeli njeno popolno oblast. A kot poudarja ameriški zgodovinar Stephen Kotkin, je takšno dojemanje zgrešeno. Poleg tega, da ne gre za pogodbo, saj ljudstvo Partije ne more odstaviti v primeru neizpolnjevanja dolžnosti, je po njegovem prepričanju do kitajskega gospodarskega čudeža, ki je milijone dvignil iz revščine, prišlo navkljub, in ne zaradi, delovanja Partije.  

Ljudstvo se je namreč v času po kulturni revoluciji organiziralo samo, med seboj so trgovali, Partija pa je to tolerirala. Hkrati je to skušala omejiti, da se ne bi razširilo čez celotno državo, ter zato uvajala “posebne ekonomske cone”. Kasneje pa so si zasluge za gospodarski uspeh pripisali sami. 

Konec nebeškega mandata?


Trenutno obdobje, ko se nebrzdana gospodarska rast ustavlja, nekateri pa že napovedujejo kolaps kitajskega gospodarstva, morda predstavlja konec te “pogodbe”. Ljudje so vedno bolj nezadovoljni, kot kažejo trenutni protesti. A to najverjetneje še ne pomeni konca “komunistične dinastije”. Ta je namreč zgradila ogromen aparat za nadzorovanje ljudstva. Komuniciranje na internetu je cenzurirano, mediji so pod nadzorom oblasti, ljudje so nenehno opazovani. Policija ima velika pooblastila, v več mestih so proteste že efektivno ustavili. 
Komuniciranje na internetu je cenzurirano, mediji so pod nadzorom oblasti, ljudje so nenehno opazovani. Policija ima velika pooblastila...

Poleg tega uvajajo sistem “družbenega kredita”. Po tem sistemu državljani dobivajo točke, kadar delajo “dobre” stvari, ter jih izgubljajo, kadar delajo “slabe”. A čeprav med dobre stvari spadajo takšne pozitivne stvari kot so pomoč starejšim, prostovoljstvo, darovanje krvi …, je treba izpostaviti, da med slabe spadajo, poleg vožnje pod vplivom alkohola, goljufanja …, tudi takšne, kot so protestiranje proti oblasti in pisanje oblasti nenaklonjenih sporočil na družbenih omrežjih. Hvaljenje oblasti na družbenih omrežjih pa je seveda "dobra" stvar. Kot pri mnogo stvareh gre za, sicer v teoriji, družbeno koristen sistem, ki pa ga v praksi lahko oblast zlorablja za pridobitev še večjega nadzora nad državljani.  

Prelomni trenutek za največjo in najuspešnejšo avtokracijo


Potrebno je tudi poudariti, da pri trenutnih protestih (še) ne gre za zahtevo po odstavitvi oblasti. Nekateri protestniki sicer res zahtevajo Šijev odstop, a v večini primerov gre za nezadovoljstvo nad trenutnim stanjem in ukrepi, nad lokalno oblastjo in delodajalci. Kot poudarja znani kitajski umetnik v izgnanstvu, Ai Weiwei, je zmotno misliti, da ljudje protestirajo v imenu demokracije. Ne gre za ponovitev protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989, ki jih je oblast ustavila s tanki.  
Zmotno je misliti, da ljudje protestirajo v imenu demokracije.

Vseeno pa gre za pomembno dogajanje. Kljub vedno večjemu nadzoru države so ljudje svoje nezadovoljstvo še vedno sposobni pokazati. Med njimi očitno vre in Partija bo morala biti v prihodnosti zelo previdna. Čeprav nič ne kaže, da bi nameravali odstopiti od politike ničelnega covida, so že obljubili rahljanje določenih ukrepov.  

Svojo zgodovino namreč dobro poznajo in zavedajo se, da protesti in nezadovoljstvo ne smejo uiti z vajeti. Ljudstvo ne sme dobiti občutka, da je nebeški mandat oblasti potekel. Medtem pa na Zahodu lahko v živo spremljamo dogajanje v največji in najbolj gospodarsko uspešni avtokraciji sveta. Kako daleč je prišel nadzor nad državljani? Ali se lahko ljudstvo še upre komunistični oblasti, podkrepljeni z najnovejšimi tehnologijami? Ali pa bomo doživeli nastanek prve prave orwellovske družbe, kot jo je George Orwell predvidel že v svojem romanu 1984?  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Panda diplomacija: Kaj pomeni, če vam Kitajska podari ali odvzame pando
  • 23. 11. 2023
Vodiške Johance
  • 07. 10. 2023
Kako je politika enega otroka Kitajsko udarila kot bumerang: postarali se bodo, preden bodo obogateli
  • 10. 09. 2023

Ekskluzivno za naročnike

Golobji premislek pri koritu
9. 12. 2023 ob 18:37
Peter Opeka: sivi mladenič, ki rešuje ljudi
9. 12. 2023 ob 18:27
»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Vse naročniške vsebine