Komisija za preprečevanje korupcije uvedla preiskavo zoper predsednika vlade Goloba

Vir foto: Flickr Vlade RS
POSLUŠAJ ČLANEK

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zoper predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na Ministrstvu za notranje zadeve. 

Pred kratkim sta namreč pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, sedla nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Takrat je Tatjana Bobnar dejala: »Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji.«

Premier Golob do sedaj še ni komentiral uvedbe preiskave.

Prijava že skoraj pred letom dni

»Komisija je predhodni preizkus v zadevi uvedla na podlagi decembra 2022 prejete prijave. Na podlagi skrbnega in temeljitega pregleda pridobljene oziroma razpoložljive dokumentacije, pojasnil in relevantnih dejstev, pri čemer je potekalo tudi sodelovanje z drugimi organi, je Komisija zaznala sum kršitve integritete, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK),« so pri KPK zapisali v sporočilu za javnost.

Senat Komisije je sicer o zadevi odločal na seji 3. 11. 2023. Odločil je, da se v zadevi uvede preiskava zoper predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki je s tem postal obravnavana oseba. Obravnavana oseba je o uvedbi preiskave že prejela obvestilo, zato Komisija zaradi izkazanega interesa o tem seznanja tudi javnost. S preiskavo se nadaljuje postopek v delu omenjene prijave, medtem ko se del očitkov iz prijave še preverja v predhodnem preizkusu, so še zapisali pri KPK.

Uničujoče pričanje nekdanje ministrice

V skoraj uro in pol trajajoči predstavitvi je Tatjana Bobnar poudarila, da je predsednik vlade od nje zahteval ravnanja, v katera kot ministrica ni mogla privoliti. »Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, zato ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal iz stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, česar pa kot ministrica seveda nisem mogla sprejeti,« je poudarila. 

Po neuradnih informacijah več medijev naj bi Bobnarjeva obtožbe na zaprtem delu iste seje preiskovalne komisije razširila z vestjo, da naj bi premer Golob domnevno vplival na prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni, da ta ne bi zasenčila trojne koalicijske referendumske zmage. 

»Lepo vas prosim, to je še ena od tistih halucinacij, ki so popolnoma neresnične, ker so tudi meni popolnoma nedosegljive,« se je na to odzval Robert Golob. Po nujni seji KNOVS-a 24. oktobra pa ga je kril tudi direktor Sove Joško Kadivnik, ki je zatrdil, da je možne datume realizacije prijetja predlagal sam, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogarkoli drugega.

O poteku pričanja nekdanje ministrice in njenih obtožbah smo pisali v tem prispevku: Uničujoče pričanje Bobnarjeve in Lindava za Goloba: Je izvoljen vodja izvršilne oblasti, ne pomeni pa, da je božanstvo.

Politična odgovornost ali nedolžnost do dokazane krivde?

V enem izmed prvih odzivov na političnem in komentatorskem parketu je analitik Sebastjan Jeretič opozoril na pomembnost enake obravnave politikov, ki jih je v preteklosti obravnavala Komisija za preprečevanje korupcije in zapisal: »Hm, ali je nastopil moment za enak odnos do vseh politikov? V stilu: odstopi in dokaži, da nisi kriv … Kot se pač vedno zahteva od politikov z druge strani ...«

Nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec je v začetku lanskega leta ob svetovnem dnevu boja proti korupciji menil, da je stanje na področju politične integritete slabo. »Težava pa je, da se negativni trendi s sedanjo oblastjo samo stopnjujejo, ne pa izboljšujejo. Pa prav nič ne pomaga, da imajo vse politične stranke koalicije v svojih programih in jasno tudi v koalicijskem sporazumu poudarjen boj zoper korupcijo in vse, kar je z njo povezano. Praksa takšne zaveze povsem spregleda,« je takrat opominjal Štefanec in dejal tudi: »Spomnimo se na neplačani sendvič, na vpliv generalnega sekretarja stranke na članico nadzornega sveta, vse negativno se je vendarle končalo z odstopi.«

Premier sicer lahko daje splošne politične usmeritve, je ob izbruhu afere za N1 odgovarjal pravnik dr. Miha Šepec, ne more pa premier zahtevati nezakonite prekinitve delovnega razmerja, ki se lahko izvede samo, če za to obstajajo razlogi, kot jih opredeljuje zakon. Če so splošna navodila po odstavljanju kadrov prejšnje vlade potencialno lahko razumljena kot politična usmeritev, pa to zagotovo ne drži v primeru imenovanja konkretnih oseb, ki naj bi ostale brez službe, zato tega nikakor ne bi smel narediti, je jasen Šepec.

Kazenski pregon bi sicer lahko doletel tistega posameznika, ki bi takšno navodilo izvršil, je pa lahko premier obravnavan kot tisti, ki je napeljeval h kaznivemu dejanju, če bi do njega res prišlo, pri čemer dejstvo, da 31. maja Bobnarjeva še ni bila ministrica in Golob ne premier, to sta postala 1. junija, ne igra vloge. Celo v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je nastala kot pravna podpora petkovih protestnikov v času vlade Janeza Janše, so prepričani, da so povračilni ukrepi na podlagi političnega prepričanja nezakoniti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Tomaž Vesel
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09