Golobove izjave o "janšistih" pričele motiti "nevladnike" po več kot enem letu vladanja. Je za Golobov konec dovolj le en odkrit spopad z Levico?

Uredništvo
Foto: Posnetek zaslona 24 ur zvečer
POSLUŠAJ ČLANEK

Velik del javnosti na obeh straneh političnega parketa se v zadnjih dneh ukvarja z izjavami premierja Goloba o čiščenju »janšistov« iz policije in z RTV Slovenija. Njegove izjave, ki sicer ne predstavljajo nič novega v usmeritvah aktualne vlade, pa so očitno požele več zanimanja in nestrinjanja kot običajno.

Tako je denimo Pravna mreža za varstvo demokracije med drugim zapisala tudi: »/.../ odločno nasprotujemo vsem povračilnim ukrepom zoper javne uslužbence zgolj zato, ker izpričujejo drugačno politično ali svetovnonazorsko prepričanje od vsakokratne oblasti.« Premierja Goloba pa je doletela celo kazenska ovadba s strani enega izmed odgovornih urednikov na TV Slovenija, Rajka Geriča, o čemer smo pisali v tem prispevku.

»Nevladniki« obračajo hrbet Golobu?

Pravna mreža za varstvo demokracije, ki sicer združuje nekatere sedanji vladi bolj naklonjene nevladne organizacije, je pred kratkim objavila serijo zapisov, v katerih opozarja na morebitno preseganje pooblastil in kršenje zakonov premierja Goloba. »Predsednik vlade dr. Robert Golob je v zadnjih dneh večkrat ponovil, da je ena od njegovih prioritet na področju organizacije in delovanja policije 'očistiti policijo janšistov' oziroma 'janšizma'. Pri tem iz njegovih izjav ni mogoče razbrati, kaj zanj predstavljata pojma 'janšisti' in 'janšizem'. Opozarjamo, da so s 14. členom Ustave vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi politično ali drugo prepričanje,« uvodoma zapišejo pri Pravni mreži.

Dogajanje zadnjih tednov predstavlja zanimiv obrat odnosa do antijanšizma premierja Goloba. Na večer zmage na parlamentarnih volitvah se lahko spomnimo pred kratim odstopljene podpredsednice stranke Urške Klakočar Zupančič, ki je takrat dejala: »Ampak kljub temu mislim, da so državljanke in državljani povedali, v kakšni državi si želijo živeti. Nočejo represije, nočejo ustrahovanja. Nočejo biti oglobljeni zato, ker rečejo kaj čez oblast. Želijo si svobode. Svobode! In to bodo dobili. /.../ Zdaj smo svobodni.« 

Kakšno svobodo so si predstavljali člani Svobode in njeni podporniki, so lahko izkusili predstavniki kulturniških ustvarjalcev centra Rog. Čeprav jih je leva politika leta podpihovala in podpirala pri njihovem delovanju. Tako je denimo še leta 2021 stranka Levica na svoji spletni strani zapisala: »V Levici se ves čas zavzemamo za to, da bi se prenova naredila v dialogu z uporabniki, ki so tudi večkrat predlagali možnosti sodelovanja in ponudili različne predloge, med drugim tudi na javnih razpravah, ki pa se jih vodstvo MOL ni niti želelo udeležiti. /.../ V Levici zato podpiramo boj uporabnikov in se pridružujemo protestu za obrambo Avtonomne tovarne Rog.«

Ko pa so se ti isti »rogovci« zbrali pred novim Rogom na dan odprtja prostorov, in to v imenu kritike »arogantne, elitistične in nasilne mestne politike«, pa od sedaj vladne Levice ni bilo kaj dosti podpore. V živi manifestaciji, v kateri so pozvali k bojkotu Centra Rog, so se zbrali s pozivom za »drugačen Rog, za drugačno mesto, za drugačno prihodnost!«. Podporo protestnikom so po družbenih omrežjih izrazile tudi različne organizacije in skupine. 

Tako Pravna mreža za varstvo demokracije nadalje opozarja, da pravna država ne more biti utemeljena na pozabi (preteklih) zlorab oblasti in na pravni neodgovornosti njenih nosilcev. Vendar pa je treba individualno odgovornost posameznikov ugotoviti in dokazati v poštenem delovnopravnem, kazenskopravnem ali drugem pravnem postopku. Ta se ne sme spremeniti v arbitraren in nezakonit lov na posameznike zaradi njihovega političnega ali drugega prepričanja ali zaradi želje po nadomestitvi do oblasti kritičnih posameznikov z njej naklonjenimi kadri. Tako pred začetkom kot v teku postopka so nedopustni tudi vsi pritiski oz. poskusi vplivanja na državne organe s strani predstavnikov vrha izvršilne veje oblasti, med katere je mogoče uvrstiti tudi nedopustno javno komunikacijo o potrebi po »čiščenju določenih posameznikov«, so še zapisali.

Trenja v koaliciji

Golob sam nikoli ni skoparil z ostrimi, mestoma žaljivimi besedami, ko je govoril o delu prejšnje vlade in nekdanjega premierja Janše. Denimo na združitvenem kongresu Svobode in LMŠ-ja je dejal o Janezu Janši: »Dosti te imamo, pojdi v penzijo, ker to je, kamor spadaš. In preden me obtoži kdo sovražnega govora, to je bil samo izraz različnosti. Srečno, Svoboda.«

Spomnimo se lahko tudi na naslove določenih člankov in kolumn, kot je denimo: »Kolaborantski DeSUS in SMC potiskata Slovenijo v nedemokratični in avtoritarni janšizem« ali pa »Golobu smo dali mandat za čiščenje "janšizma"«, kjer je avtor uvodoma zapisal: »Poglavitna naloga vlade ni zeleni prehod, podrejanje gospodarstva željam upokojencev ali svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ampak čiščenje zapuščine Janševe vlade.« Ljubljanski mestni svetnik Stariha pa je na družbenih omrežjih po zmagi Svobode na parlamentarnih volitvah zapisal: »Osvoboditev Slovenije izpod janšizma bo vseobsegajoča, dolga in draga. /.../ Tole je spisek janšistov v kulturi, ki bi se morali že včeraj posloviti z vseh javnih funkcij.«

Premier Golob je to svojo politiko uresničeval od prvega dneva svoje vlade. Spomnimo se lahko afere s sklepom vlade, da mora pripraviti spiske vseh, ki so bili zaposleni v javni upravi v dveh letih Janševe vlade. Vendar takrat niso protestirali ne nevladniki ne koalicijski partnerji. Še vedno se je vse to početje zagovarjalo. Kot denimo modrovanje raznih strokovnjakov v članku z naslovom: »Golobizem in janšizem sta kot noč in dan«.

Pri zadnjih izjavah premierja Goloba pa je vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik dejal, da je izjava predsednika vlade Roberta Goloba, naj nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar »očisti policijo janšistov«, šla čez rob. »Kdor koli je premier, se mora svojih izjav oziroma posledic izjav zavedati,« je dejal ob robu seje DZ-ja. »Za socialne demokrate so pritiski na policijo nesprejemljivi, ne glede na to, kdo je na oblasti,« je poudaril. 

Podmladek Socialnih demokratov pa je na vlado naslovil javno pismo, v katerem ne manjka očitkov o neizpolnjenih obljubah in napačnih odločitvah. »V Mladem forumu se pridružujemo ugotovitvam, da trenutna vlada ponavlja napake svoje predhodnice, proti kateri smo protestirali,« so med drugim navedli in poudarili, da je politiko nujno potrebno voditi drugače, ter opozorili, da vnovične izgube desetletja priložnosti ne bodo le nemo spremljali. Na to pa se je odzval tudi podmladek stranke Roberta Goloba in med drugim zapisal: »Od koalicijskega partnerja bi pričakovali več kot to, da se ponovno skriva za svojim podmladkom in ga uporablja za javno izvajanje pritiskov, nikoli pa nismo pričakovali, da bo prijateljska mladinska organizacija koalicijske stranke rušila vlado, del katere je tudi sama. Očitno vas je v želji po ohranitvi položaja zaneslo tako daleč, da ste pripravljeni aktivno rušiti še tiste zadeve, ki so nujne za izboljšanje življenja in dobrobit prebivalstva.«

KOMENTAR: Uredništvo
Je za Golobov konec dovolj le en odkrit spopad z Levico?

Zanimivo je, kako Golobove partnerje uporaba besede janšist, janšizem in napadi na drugače misleče niso motili vse do pred kratkim. Ta »modus operandi« so v resnici uporabljali leta prej, preden se je Golob pojavil na politični sceni. Vendar pa jim gre v nos šele sedaj, ko se ga njihov lastni premier drži bolj, kot se ga uspejo držati sami. Od daleč izgleda skoraj tako, kot da je premier Golob še poslednji pravi in dosledni antijanšist v vladi ter to pove s ponosom. Ter se pri tem v resnici ne spreneveda. To je bilo najbolj očitno, kot je Tanji Starič na Odmevih povedal tako, kot je v resnici – oni in on so dogovorjeni, da so se skupaj sprehodili na oblast in da skupaj vladajo. Cilj je bil oblast in ta cilj je dosežen. Staričeva ga pa itak ni postavila na laž.

Tako, da Golob na nek način izpolnjuje cilje, ki si jih je zadal pred parlamentarnimi volitvami in od svojih partnerjev pričakuje enako doslednost. Vendar antijanšizem je vedno skrival tudi druge elemente, ki naj bi jih zasledovala ta vlada - pravna država, demokratično v odločanju. Golob je ob koncu lanskega leta dejal, da bo 2023 leto reform, s katerimi želi vlada obvladati vse tiste izzive, ki so se kopičili zadnjih 30 let. »Želimo popolnoma spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva, vpeljati reformo tako v pravosodje kot v šolstvo. Pripravljamo reformo pokojninskega sistema in stanovanjske politike. Navsezadnje tudi davčno reformo,« je takrat napovedal.

Toda njegovi partnerji so se mu izneverili. Namreč oni so razumeli, da je strašenje z janšizmom samo PR taktika in Golob »uporabni idiot«, ki jih bo pripeljal do cilja oblasti. Potem pa bo nastopil čas tudi za lastne posle, ne pa delo za reforme. Posel, s katerim se Levica ukvarja najbolj, pa je deljenje socialnih bonbončkov ter ideološki boj. Pri slednjem jih Golob ne ovira, jih pa očitno pri prvem. Pred kratkim smo lahko spremljali napad premierja na ministra Meseca. In kmalu po tem je bil problem uporaba besede janšizem in omenjanje napovedi po čiščenju kadra. Bobnarjeva konec koncev ni povedala ničesar novega, kot že ob svojem odstopu. Ampak sedaj, ko je premier v nemilosti pri Levici so pa vse to dogajanje mediji postavili na naslovnice. Naključje? Bo svojevrstna ironija usode, če bo začetek in konec poti Roberta Goloba antijanšizem. Revolucija očitno res poje tudi svoje otroke.

Izbrano za naročnike
Kako privarčevati: nekaj prijemov, ki jih svetujejo strokovnjaki in ljudje iz prakse
Koketiranje levih z Vatikanom
Totalna vojna
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

RTV uslužbenci: vas zanima vpogled v vrtoglave plače vaših sodelavcev?
  • 08. 07. 2024
delavec gospodarstvo
Gospodarstveniki kritični: "Vladna politika vedno višjih davkov je napačna!"
  • 30. 08. 2024
TV Slovenija ni več sposobna zagotoviti Dnevnika ob napovedanem času
  • 08. 05. 2024