Knjižnica Franceta Balantiča ali ne, to je tu vprašanje ...

(foto: FB stran Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik)
POSLUŠAJ ČLANEK
Že več kot pol leta se v Kamniku ne morejo zediniti, kakšno naj bo poimenovanje njihove glavne knjižnice: ali bo ta ostala Knjižnica Franceta Balantiča, kot je sedaj, ali pa se bo morala preimenovati v prvotono Matično knjižnico Kamnik?

Preimenovanje Matične knjižnice Kamnik v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik so svetniki občin Kamnik in Komenda na pobudo stranke NSi in drugih predlagateljev potrdili letos na marčevski seji.

Ta odločitev je nekatere krajane precej razburila, saj so mnenja, da se ena od osrednjih kulturnih ustanov v kamniški občini ne sme imenovati po domobrancu, kljub temu, da je bil Balantič odličen pesnik. Tako so na pobudo Iztoka Čebaška, urednika spletnega portala Kamnik.Info, začeli s podpisovanjem peticije za preimenovanje nazaj v Matično knjižnico Kamnik.

Takrat se je na nestrinjanje nekaterih odzval kamniški župan Marjan Šarec, in pojasnil, da so se "zaradi pregretega ozračja odločili, da bomo točko o tem vprašanju ponovno dali na glasovanje v občinskem svetu"

Občinski problem, ki je sprožil odzive na nacionalni ravni


»Pesnik France Balantič, ki ga po kvaliteti umetniškega ustvarjanja lahko postavimo ob bok Francetu Prešernu, si zasluži, da knjižnica v njegovem rodnem mestu nosi njegovo ime. V 21. stoletju je čas, da ljudi prenehamo presojati po barvi kože, verskem ali političnem prepričanju, temveč jih sodimo po njihovih delih.« so takrat za Gorenjski glas sporočili iz NSi.

Na vse to dogajanje se je odzvala tudi skupina več kot 70 intelektualcev, med njimi Aleš Berger, Jože Dežman, Marko Fink, Kajetan Gantar, Niko Grafenauer, Janez Juhant, Janko Kos in drugi. V izjavi so pozitivno ocenili pogum občine, s katerim je ta knjižnico poimenovala po rojaku. "Da je ob tem samoumevnem civilizacijskem koraku sploh treba govoriti o pogumu, je pač posledica 'folklornih' posebnosti prostora v katerem živimo. V isto 'folkloro' sodijo tudi scela nesorazmerni žolčni odzivi na poimenovanje."

Podporo preimenovanju knjižnice po Balantiču je takrat izrazil tudi pesnik in profesor Boris A. Novak, sin enega prvih slovenskih partizanov.

Podporniki preimenovanja knjižnice v odprtem pismu nagovorili javnost


Nekateri posamezniki, ki delujejo na kulturnem in civilno-družbenem področju v kamniški občini, so ob zapletu napisali podpisano odprto pismo.

Po njihovem se mora ena od javnih kulturnih ustanov na Kamniškem poimenovati po Francetu Balantiču, saj ta velja za enega največjih slovenskih pesnikov, njegova poezija pa ni obremenjena s problemi vojnega časa.

Podpisani verjamejo, da je bilo preimenovanje knjižnice sprejeto po uveljavljenem in predpisanem postopku, o preimenovanju pa je bila obveščena tudi širša javnost ter da je bilo danega dovolj časa za javno razpravo. Poudarjajo, da so preimenovanje soglasno potrdili Svet občine Kamnik, Svet občine Komenda in Svet knjižnice.

"Menimo, da morajo svetniki v obeh občinah zavrniti ponovno razpravo o preimenovanju knjižnice. Menimo tudi, da morajo svetniki in oba župana stati za svojo prvotno odločitvijo, če seveda želijo ohraniti svojo verodostojnost in ugled v lokalni in širši slovenski javnosti.

France Balantič je po rojstvu in družini Kamničan, prav je, da mu kot velikanu slovenske besede s poimenovanjem knjižnice po njem izkažemo spoštovanje."



Nasprotniki poimenovanja knjižnice po Francetu Balantiču so brez javne razprave in brez informacije, kdo se je domislil predloga novega imena, predlagali alternativno poimenovanje: Mestna knjižnica Kamnik - Komenda.

O imenu se bo odločalo v obeh občinah: v prvi obravnavi na seji Občinskega sveta Občine Kamnik bo v sredo, 25. 11. 2015, prva obravnava na seji Občinskega sveta Občine Komenda pa bo v decembru.



France Balantič se je rodil 29. novembra 1921 v Kamniku. V OF je bil v času študija vključen kot krščanski socialist. Po vrnitvi iz taborišča v Gonarsu se je s prijateljem Kremžarjem pridružil takrat novoustanovljenemu domobranstvu. 24. novembra leta 1943 so bataljoni Tomšičeve brigade s topovi uničili grahovsko postojanko, v kateri je med dvaintridesetimi žrtvami zgorel tudi pesnik.

Njegove najbolj znane pesmi so Zasuta usta, Soneti iz Gonarsa, Črne gosli in Ne najdem domov.
KOMENTAR: Uredništvo
Kako je leta 2015 to sploh lahko vprašanje?
Prepiri okrog tega, ali knjižnico v domačem kraju velikega pesnika poimenovati po njem ali ne, je dokaz več, da je Slovenija po miselnosti globoko obtičala v greznici ideoloških zablod minulega stoletja. Da leta 2015 literarno veličino svojega rojaka, zavednega Slovenca, teptamo zgolj zato, ker se je v vojni vihri znašel na "napačni" (poraženi) strani bratomorne vojne, kaže na ograje v glavah tistih, ki tovrstno preimenovanje rušijo. Pri tem se kot odločen človek, ki stoji za sprejetimi odločitvami, ni izkazal tudi kamniški župan Marjan Šarec. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike