Aneksi, laži in nevarni odpadki – bo šef Darsa prevzel odgovornost?

9. 6. 2026 ob 14:40
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Ob ogledu delovišča na avtocesti pri Postojni je minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec napovedal nočna dela, hkrati pa je opozoril tudi na sporne prakse Darsa in predsednika uprave Andreja Ribiča. »Na koncu ne gre le za davkoplačevalski denar, ampak tudi za denar vseh, ki se prevažamo po avtocesti in plačujemo vinjete ali cestnine,« je dejal in poudaril, da do posledic mora priti – tako kazenskih kot odškodninskih.

Država želi pospešiti eno največjih prometnih obnov v letošnjem letu, zato so se na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno začela nočna gradbena dela. Po napovedih ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca naj bi takšen režim gradnje skrajšal trajanje del za od 20 do 30 dni. »Srčno si želim, da se to uresniči. Dali bomo vse od sebe, da se ti zastoji čim prej končajo,« je dejal za Televizijo Slovenija in dodal, da taka praksa deluje tudi v Avstriji, Nemčiji in Italiji.

Kot je povedal Vrtovec, bi se mnoga gradbena dela lahko začela že mnogo prej, vendar pa so se pred volitvami očitno želeli izogniti prometnim zamaškom. Minister je omenil, da bi po napovedih nočno delo lahko začeli tudi pri Domžalah ter na odseku Dramlje–Slovenske Konjice. »Delo ponoči se bo lahko izvajalo povsod po avtocestnem križu, če bo tudi družba Dars temu šla nasproti,« je povedal za 24ur.

Na omrežju X je še sporočil, da ga veseli hitra odzivnost izvajalcev. Ocenil je, da so tudi višji stroški nočnega dela sprejemljivi, če se s tem skrajšajo zastoji.

Minister za infrastrukturo in energetiko @JernejVrtovec si je sinoči že ogledal začetek nočnih del na avtocesti pri Postojni. Po ocenah izvajalcev naj bi bila dela zaradi nočnega režima zaključena 𝟐𝟎 𝐝𝐨 𝟑𝟎 𝐝𝐧𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐣, kot bi bila sicer. @vladaRS #razmerenacestah pic.twitter.com/6tAzK15fc4
— Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko (@mzi_rs) June 9, 2026

»Velikokrat se pojavljajo vprašanja o delu ponoči, a treba je vedeti, da moramo pri tem spoštovati okoljske predpise. V njih je lepo napisano, kdaj se lahko dela, ker ljudi moti nočni hrup, tako da rešitev ni tako enostavna,« je oktobra lani za MMC dejala prejšnja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Na drugi strani pa Dars zatrjuje, da že vrsto let izvajajo številna dela tudi v nočnem času, njihov obseg pa se iz leta v leto povečuje. »Delež nočnega dela je s 15,7 odstotka vseh opravljenih delovnih ur v letu 2021 narasel na 26,4 odstotka v letu 2024, v letu 2025 pa presegel 28 odstotkov,« so zapisali in pojasnili, da so nočna dela sestavni del izvajanja številnih vzdrževalnih in investicijskih aktivnosti na avtocestnem omrežju.

Kot je povedal Vrtovec, bi se mnoga gradbena dela lahko začela že mnogo prej, vendar pa so se pred volitvami očitno želeli izogniti prometnim zamaškom.

»V nočnem času se izvajajo intervencijski posegi, zimska služba, vzdrževalna dela v predorih, sanacije varnostnih ograj, obnova prometne signalizacije in talnih označb, postavitve prometnih zapor ter posamezne tehnološke faze pri obnovah vozišč in objektov,« so našteli. So pa opozorili, da je ponoči zaradi slabše vidljivosti in manjše pozornosti voznikov zagotavljanje varnosti zahtevnejše – kar po ministrovem mnenju ne bi smelo biti razlog za omejevanje del.

[PRIMORSKA AVTOCESTA] 🚧 Zaradi izvajanja del na avtocesti A1 bo v juniju in začetku julija spremenjena prometna ureditev na priključku Postojna na smernem vozišču proti Ljubljani. V posameznih terminih bosta zaprta uvoz in izvoz na priključku.

🟧 Zapora uvoza Postojna proti… pic.twitter.com/4bEkr3tZw7
— DARS (@DARS_SI) June 5, 2026

Na primorski avtocesti je od ponedeljka od 17.00 zaprt uvoz Postojna proti Ljubljani. Zapora bo trajala do sobote, 13. junija, do 5.00 zjutraj.

Nova zapora istega priključka je predvidena od 29. junija, trajala naj bi približno dva tedna.

Izvoz iz smeri Kopra bo zaprt od 22. junija do predvidoma 12. julija. Obvozi bodo urejeni prek priključkov Razdrto in Unec.

Obnova odseka med Uncem in Postojno bo potekala med glavno turistično sezono, zaključek del pa je predviden sredi novembra.

Nova faza obnove se je začela tudi na štajerski avtocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Na približno sedem kilometrov dolgem odseku promet trenutno poteka dvosmerno po smernem vozišču proti Ljubljani, smer proti Mariboru pa je zaradi obnove zaprta.

Aneksi so poslovno stavbo podražili na 30 milijonov evrov – za več kot 50 odstotkov

Vrtovec se je dotaknil tudi domnevnih nepravilnosti pri gradnji poslovne stavbe Darsa. Spomnil je, da so na sporna ravnanja opozarjali že v opoziciji – da so aneksi, ki so poslovno stavbo podražili na skoraj 30 milijonov evrov, neupravičeni. »Zlasti pa način, kako je do teh aneksov prišlo,« je dodal. Med drugim se šef Darsa Andrej Ribič ni izločil iz odločanja v zadevah, ko je bil v posle vključen tudi njegov brat. Minister od predsednika uprave Darsa pričakuje prevzem odgovornosti. Posledice morajo biti po njegovem mnenju tako kazenske kot odškodninske.

Član uprave Darsa David Skornšek je v ponedeljek za Televizijo Slovenija sicer dejal, da pravni in strokovni pregled ni pokazal nepravilnosti; kaj jim očita državna revizijska komisija, pa bodo morali še prebrati. Ta je namreč zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji nove poslovne zgradbe na Griču zoper Dars na okrajno sodišče vložila obdolžilni predlog.

Ugotovila naj bi hude kršitve zakona o javnih naročilih – Dars naj bi posle za novo poslovno stavbo s podjetjema Axis in Proctor sklepal mimo razpisov in javnih naročil. Očitajo mu, da je gradnjo stavbe preplačal za več kot 50 odstotkov – z aneksi je cena nanesla skoraj 30 milijonov evrov.

Dars naj bi posle za novo poslovno stavbo s podjetjema Axis in Proctor sklepal mimo razpisov in javnih naročil. Očitajo mu, da je gradnjo stavbe preplačal za več kot 50 odstotkov.

Ne le aneksi, tudi nevarni odpadki

V zadnjem času so na portalu Preiskovalno zgodbo z Darsom obdelali z več plati. Pri gradnji poslovne stavbe Darsa se namreč ne govori le o preplačilih, pač pa tudi kritično presežene vrednosti mineralnih olj z rakotvornimi in ekotoksičnimi lastnostmi. Pri gradnji so odkrili presežne vrednosti bencina, dizla, kurilnega olja, topil, težkega olja in maziva, bitumena. Nevarne odpadke s snovmi, ki po klasifikaciji iz evropske uredbe povzročajo raka in spremembe v okolju, bi morali odpeljati in predelati v Avstriji. A kot piše Preiskovalno, med drugim obstaja sum, da je bilo več kot 8.000 kubičnih metrov materiala odloženih mimo uradnih dovoljenj. Inšpektorat za okolje je na podlagi ugotovitev portala že sprožil inšpekcijski postopek.

Na Darsu so drastično podražitev gradnje upravičevali prav z odkritjem nevarnih odpadkov. »Aneks je bil podpisan, ker smo ugotovili, da je bila zemljina zelo kontaminirana. Voziti smo jo morali v Avstrijo. Potem pa so ugotovili še, da so se zmotili pri geoloških raziskavah in je bilo potrebno pilotiranje dodatnih stebrov, kar je celotno gradnjo podražilo in tudi časovno se je zavlekla za približno dve leti,« je oktobra 2024 za 24ur pojasnil Ribič.

Tako kot pri zaporu Dobrunje je bil za odvoz tudi tu odgovoren CGP – izvajalec, ki je v zadnjih petih letih od Darsa prejel dobrih 95 milijonov evrov. Skozi celoten projekt je bilo podanih 124 zahtevkov za dodatna dela, kar kaže na to, da nevarni odpadki niso bili edini razlog za podražitve. Za podaljšanje gradnje so npr. v tretjem aneksu priznali skoraj 900.000 posrednih oz. dodatnih stroškov.

Preiskovalno med drugim še opozarja, da so bila javna sredstva v aneks vključena na podlagi predvidevanj o prihodnji rasti cen na trgu namesto na podlagi že nastalih in dokazanih stroškov. Videti je, da smo se v Sloveniji že tako navadili na prakso z aneksi, da davkoplačevalcev niti več ne gane, kaj se dogaja z njihovim denarjem. V tem primeru niti ne gre zgolj za davkoplačevalski denar, gre tudi za denar vseh, ki vozijo po avtocestah in plačujejo cestnine oz. vinjete.