Klemen Jaklič, IUS-INFO: Deset kolumn o demokraciji

Uredništvo

26. 1. 2021 ob 9:36
3 komentarjev

Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja so Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je tisto največje, kar se je v 20. stoletju zgodilo. Ta se v odgovoru ni odločil za nobeno izmed svetovnih vojn, niti za propad nacizma, fašizma ali komunizma.

Izbral je demokracijo. Ta je po večtisočletnem obdobju naposled le prerasla v družbeni red, ki je uspešno zaživel tudi v praksi in velikemu delu človeštva prinesel bistveno večjo stopnjo svobode, enakopravnosti, blaginje in samovlade kot katerikoli družbeni red doslej.

Obstaja pa tudi strah, da je demokracija ta trenutek ogrožena. Tako od populistov, kot od tehnoloških gigantov. Demokracija je na te izzive sicer navajena, vendar jih nikakor ne sme podcenjevati. V to nas svarijo tako izkušnje Weimarske republike, kot Sovjetske zveze v prvih letih dvajsetega stoletja.

Zato mora biti vedno pazljiva do vzpostavljanja medijskih monopolov in cenzure preostalih političnih sil.

Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

3 komentarjev

AlojzZ

31. 01. 2021 02:24:59 0 Odgovori

Ah! Ne delajmo napake napačnega pričakovanja. Ne pričakujmo, da nam demokracija da nekaj, kar lahko da samo Bog.

Rajko Podgoršek

26. 01. 2021 16:03:50 0 Odgovori

Peter - dober komentar. Decentralizacija upravljanja z denarjem bi bila v Sloveniji ključna. Zato smo npr. lahko poskušali takšne izpade ob predlogu zvišanja namere dela dohodnine za NVO-je. Obenem preveč denarja naokoli 'talajo' državne agencije in ministrstva, za lokalni nivo (ki je prav tako demokratično izvoljen kot parlamentarne stranke) pa ostane bore malo.
Pred časom sem na nekem forumu bral zanimivo razpravo o tem, da je bilo davčno najbolj spodbudno in ugodno okolje v Sloveniji cca. prva 4 leta po osamosvojitvi. Del tega je posledica politik DEMOS-a, pa tudi mogoče na splošno nekega anti-birokratskega sentimenta v državi, ki je takrat še vladal (zaradi negativne izkušnje s centralnim planiranjem). Nato pa je nekje leta 1994 takrat že Drnovškova vlada začela z davčnimi obremenitvami. Iz takratnega neposredno poosamosvojitvenega obdobja tako npr. izvirajo nekatere industrijsko-obrtne cone med katerimi je najbolj znana tista v Trzinu. Potrebno bi se bilo zgledovati po tistih časih.