Kdo bo Frančiškov naslednik in zakaj je kritika papeževih dejanj včasih celo dolžnost
Kot ugotavljajo vatikanisti, se papež Frančišek zaveda, da je bržkone v sklepnem delu svojega pontifikata, zato se trudi čim bolje utemeljiti dediščino, ki bi jo rad zapustil vesoljni Cerkvi. V enem novih knjižnih intervjujev je spregovoril tudi o politiki konklava leta 2005 in 2013, prvič je tudi priznal, da njegov odnos z Benediktom ni bil tako idiličen, kot je sicer trdil. Zaradi takšnih in drugačnih dejavnikov pa se vse več in resneje govori tudi o Frančiškovem nasledniku.
Kljub znanemu italijanskemu pregovoru, »kdor vstopi v konklave kot papež, izstopi kot kardinal«, so se napovedi zadnjih desetletij pogosto izkazale za točne. V zadnjih šestih primerih je bil dvakrat izvoljen glavni favorit (Pavel VI. in Benedikt XVI.), dvakrat sta postala papeža kardinala, ki sta se omenjala med možnimi pretendenti (Janez Pavel I. in Frančišek), v dveh primerih pa je prišlo do presenečenja: pri Janezu XXIII. in Janezu Pavlu II.
Kdo so torej trenutni »papabili«, kardinali, ki se omenjajo kot morebitni Petrovi nasledniki? Mateo Zuppi, predsednik italijanske škofovske konference, naj bi predstavljal kandidata cerkvene leve sredine. 69-letnik je zvest Frančiškovi usmeritvi, ta ga je imenoval tudi za posebnega odposlanca pri prizadevanju za mir v Ukrajini. Na »progresivni« strani je dve leti mlajši kardinal Mario Grech, prvi človek (generalni tajnik) Sinode o sinodalnosti, do čigar vodenja so mnogi skeptični, saj je njegova agenda jasna – Maltežan je pred kratkim denimo komentiral, da ženske diakonise ne bi bile »revolucija«, ampak »naravna poglobitev Gospodove volje«.
Na konservativni strani je že dalj časa med najbolj zvenečimi imeni Peter Erdö, 72-letni madžarski kardinal, ki je bil na konklavu leta 2005 najmlajši udeleženec. Dvakrat je bil predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, v moralnih vprašanjih je konservativen, kot Vzhodnoevropejca pa ga zaznamujejo tudi slabi spomini na čase komunizma, zato ga mnogi primerjajo Janezu Pavlu II.
Tu je še morda najočitnejša možnost: kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, tako rekoč drugi človek za papežem, ki je že obiskal tudi Slovenijo. Gre predvsem za diplomata, tako po funkciji kot po značaju, ki se zaradi svojega centrizma omenja kot možni »prehodni papež«, ki bi lahko z neizrazitostjo pomiril vse bolj razdeljene katoličane. V prid mu gre tudi prepoznavnost, saj se sicer veliko število novih kardinalov med seboj le slabo pozna. Po drugi strani pa je Parolinova diplomacija deležna tudi številnih kritik: močno kontroverzen je denimo »njegov« sporazum med Vatikanom in kitajsko vlado, ki ga simbolizira morda njegov najslavnejši citat – ko so ga vprašali glede preganjanja kristjanov na Kitajskem, je odgovoril: »Ampak, kakšno preganjanje?«
V vsakem primeru Frančiškov naslednik na Svetem sedežu ne bo imel lahkega dela. Čeprav se je sedanji pontifikat začel z velikim navdušenjem, so do danes mnogi doživeli deziluzijo. Cerkev v Nemčiji, kjer mnoge škofije s katolištvom povezuje le še formalna vez, je tako rekoč tik pred odpadom, in če bi papež popustil njihovim zahtevam, bi tvegal ne le odpor pravovernih katoličanov, ampak tudi popolno razvodenitev nauka in svoje učiteljske avtoritete. Nepopustljivosti glede spolnih zlorab, ki so se je mnogi nadejali, nismo dočakali, tu so še poglobljene razlike med strujami in generacijami ter odprta doktrinalna in liturgična vprašanja.
Pomanjkljivosti opažajo tudi kardinali sami; eden izmed njih, ki je pod psevdonimom Demos II napisal javno pismo, je naštel avtokratski slog vodenja (Cerkev ni niti avtokracija niti demokracija), brezbrižnost glede pravnih vprašanj (kanonsko pravo je zanemarjeno, mnogo odločitev pa je uveljavljenih z motupropriji), dvoumnost v vprašanjih vere in morale, ki povzročajo zmedo med verniki, itd. Velika težava, ki jo vatikanisti omenjajo pred naslednjim konklavom, je tudi, da je Frančišek imenoval veliko novih kardinalov z različnih koncev sveta, vendar pa so se ti le redko srečali na konzistorijih, zato se med seboj ne poznajo in si ne morejo zaupati.
Če se bo s takšnimi vprašanji moral ukvarjati bodoči papež, pa bomo verniki morali spoznati zmoto nekakšnega neo-ultramontanizma, v katero so se nekateri ujeli – to je prepričanje, da papeška nezmotljivost ni omejena le na določene izjave, ko papež govori »ex cathedra«, ko uporabi to avtoriteto in denimo razglasi dogmo, ampak da nezmotljivost velja za vse, kar izreče. Gotovo je res, da moramo za papeža predvsem moliti in gojiti pokorščino do njegove avtoritete, vendar pa bi se nam burna zgodovina Cerkve smejala, če bi dejali, da moramo papežu v vsem, ne le v »dokončni razglasitvi kakega nauka o veri in nraveh« (KKC, člen 891), popolnoma zaupati. Papež je Kristusov namestnik na Zemlji in zato nikakor ne more samovoljno vladati, ampak je prvi služabnik, služabnik razodete resnice, ki smo jo prejeli.
Že v prvi Cerkvi nam je dal zgled sv. Pavel, ko se je Petru »v obraz uprl« (Gal 2,11) glede tega, ali je spoštovanje judovske postave obvezno za spreobrnjene pogane. Kasnejša zgodovina pozna dva papeža, ki sta do neke mere sprejela herezijo, Honorija I. in Janeza XXII. Zmote obeh so verniki prepoznali in prej ali slej obsodili. Vemo tudi za več Petrovih naslednikov, ki so (kot papeži) zagrešili vse od simonije ali umora do posilstva, sodomije in še česa hujšega.
Kristusov nauk je zbran v Svetem pismu, v Katekizmu katoliške cerkve, v cerkvenem učiteljstvu in vsak vernik lahko s ponižnostjo in preudarnostjo spozna, kaj se z njim ne sklada ali pa kaj ustvarja glede njega dvoumnost – že slednje je lahko velika težava, če daje denimo nekaterim duhovnikom možnost, da z lažnim sklicevanjem na papeža zagovarjajo vse mogoče. A po besedah teologa iz 16. stoletja Melhiorja Cana »tisti, ki slepo in brez razlikovanja zagovarjajo vsako sodbo vrhovnega papeža o vsaki zadevi, slabijo avtoriteto apostolskega sedeža, ga ne podpirajo, ga spodkopavajo, ga ne utrjujejo ... Peter ne potrebuje naših laži; ne potrebuje našega oboževanja."
Biti kritičen do papeževih besed in dejanj je lahko brez pokorščine, ljubezni ali ponižnosti greh, ni pa greh samo po sebi – včasih je lahko celo dolžnost.
19 komentarjev
Rokc5
Veliko t.i. 'papabilov' na posameznem konklavu se na koncu ne izkaže za tako močne.
Tudi uvrstitev kardinala Bergoglia, bodočega papeža Frančiška, na konklavu iz leta 2005 za Benediktom je dolgo ostala skrivnost in šele po konklavu 2013 so novinarji razkrili zgodbo o intenzivnem liberalnem lobiranju na obeh konklavih.
Malce spremljam zadeve iz osebnega zanimanja, in osebno mi je zelo zanimivo je, da z izjemo samo nekaterih zelo razgledanih vatikanistov, Bergoglio ostal nekako skrit. Obstaja nekaj spletnih strani, ki so leta 2013 ob konklavu omenjali Bergoglia kot spregledanega tihega, liberalnega favorita, je pa zanimivo, da tega niso opazili globalni mediji.
Spominjam se, da so bili takrat - če si spremljal CNN, Reuters, BBC itd. - povsem drugi 'papabili'.
Špekulira se, da je Benedikt XVI želel za naslednika konservativnega kardinala Scolo. Scola naj bi nadaljeval njegovo zastavljeno delo. In tudi sam Benedikt XVI. naj bi bil po nekaterih pričevanjih, še posebej svojega osebnega tajnika Gänsweina, prepričan, da bo Scoli uspelo.
So pa bili sekularni mediji takrat že nastrojeni proti Scoli na polno, češ, da je "zlobni" "konservativni" "reakcionarni" kardinal.
Od liberalcev se pa spominjam, da so potiskali naprej Kanadčana Ouelleta, pa Brazilca Schererja, pa Filipinca Tagleja (še vedno en izmed favoritov baje), Bostonskega kardinala O'Malleya, pa Ganca Turksona, ...
So x
"Kristusov nauk je zbran v Svetem pismu, v Katekizmu katoliške cerkve, v cerkvenem učiteljstvu" In kdo je sestavil Katekizem katoliške cerkve? In kdo je cerkveno učiteljstvo? Isti za katerega avtor članka pravi, da je prav, da jih kritiziramo.
Ko se že zaletava v "avtokratstvo" papeža Frančiška: bi isto rekel od JPII? Namreč v času njegovega papeževanja je Ratzinger v njegovem imenu kaznoval nešteto teologov, ker niso bili na liniji. Verjetno zato je takrat bilo vse enotno, ker so se ga bali kot hudič. Ni slučajno, da so mu pravili "Rotwailer."
Freising
Pri Cerkvi in papežu je tako, da je bolj Božja, kot človeška ustanova. Torej nam je tega, vse prejšnje kot bo tudi naslednje papeže poslal Bog po Sv. Duhu. Najbrž že ve s kakšnim namenom.
Janez321
Dejansko je zahteva za katolika, da uboga in sledi papežu. Vendar katolik ne more slediti g. Bergogliu, niti prejšnjim pokoncilskim papežem, saj so le ti Cerkvi vsiljevali herezije, obenem pa so spremenili liturgijo na način, da več ne odraža katoliških dogem, kar pomeni, da so vsilili ( oz. poskušali vsiliti ) Cerkvi nekatoliško liturgijo, kar je za prave papeže nemogoče. Edini logični zaključek torej je, da pokoncilski papeži niso pravi papeži ali pa sploh niso papeži ( kar je pri g. Bergogliu še posebej jasno, saj je g. Bergoglio tudi idolater, to je častilec idolov, glej Pachamama, torej častilec demonov po Sv. Pavlu ). Zatorej katolik mora ubogati papeža, ko je papež, ne sme pa katolik ubogati in slediti nekomu, ki papež ni, ker papež ne more biti.
In naj bo jasno, da pokoncilski papeži niso pravi papeži, ne zato, ker bi bila njihova izvolitev neveljavna, ampak, ker so imeli namen vsiliti herezije in odpad od vere Katoliški Cerkvi, kar so dokazali s tem, da so Cerkvi in katolikom vsiljevali herezije, nekatoliško liturgijo in celo čaščenje demonov. Torej katolik mora ubogati papeža, ko le ta je, ne pa g. Bergoglia, ker on ne more biti papež, saj je popolnoma jasno, da g. Bergoglio ni katolik in nekatolik ne more biti papež.
MR
Hvala za trezno in modro razmišljanje. Papež Frančišek je naš papež, ni vedno nezmotljiv, pogosto govori nejasno. Včasih celo v nasprotju z učenjem Cerkve. Kljub temu si zasluži naše spoštovanje in molitev. In ja včasih tudi spoštljivo kritiko iz ljubezni.
A. Novak
Šele po Frančiškovi smrti se bodo tudi javno oglasili mnogi kritiki na najvišjih cerkvenih položajih, ki se zdaj še bojijo njegovega maščevanja.
BARBARA RAKUN
Mislim,da navadni ljudje po svetu nimamo vpliva na to kdo bo naslednji papež,če bo. In ne tudi ne zanima.
korosec.france
Slovenija, izvoljena dežela smehljaja za vse ljudi
-----------------------------------------------
Zakaj je temu tako? Zato:
ŽE ČETRTI DAN SE ZAČENJA PA NAS NAŠI PASTIRJI PUŠČAJO SAME V PREIZKUŠNJI !
https://siol.net/novice/slovenija/velika-sprememba-v-molitvi-oce-nas-ne-vpelji-nas-v-630379
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/novi-prevod-svetega-pisma-prinasa-veliko-spremembo-pri-molitvi-ocenas/
Sekularno brezbožnjakarska država tardečih gospodarjev sicer 80% betonsko krščanske države nas pravočasno obvešča o potresu svetopisemskih razsežnosti, medtem, ko se
nihče na naši strani ne zmiga, da bi nas obvestil in nam pojasnil in razložil zadevo, ki so jo
v Vatikanu in v Cerkveni Ljubljani kuhali kar nekaj let in so nam jo za hrbtom lansirali na naše glave, kot se to v zgodovini še ni zgodilo.
Ne bom razlagal, ne sodil, samo povprašal bom skozi Domovino tako, kot sem zjutraj skozi R.Ognjišče na X-u, da naj se oglasijo govoreči, pojoči, gostoleči slovenski Pastirji Jezusove Cerkve in nam povedo za kako vrsto pritlehnosti, hinavščine ali harezijske prevare gre tokrat s prevodom Božje besede v najnovejši Kraševčevi izdaji Svetega Pisma.
Iz tekstov zgoraj navedenih režimskih obveščevalcev se drugače kot sem zapisal sploh ne da razumeti zadeve, ki je zaorala v Slovenijo, se bojim.
Samo trenutek, prosim. Sem totalni laik in nevednež in za začetek povem samo to, da ne morem doumeti, da vrhunski svetovno pomembni učenjak, kar prevajalec Krašovec ali Kraševec v mojem spominu je, lahk Jezusovo molitev svojemu Očetu zna, zmore in si drzne pred leti prevesti tako, leta 2020-2024 (me vem pač kdaj se mu je utrgala kapilara v možganih) pa popolnoma drugače ?
Druga divjaška in barbarska misel pa se mi utrne, ko berem razlage v pričujočih rdečih socialistično tajkunskih informativnikih (zgoraj) in sicer to, da nikakor ne zmorem doumeti, da so s strani vrhuške RKC tako blentavo poniglave razlage tako pomembne zadeve, kot je de facto in Cerkveno de jure spreminjanje Jezusove ABOON BUSHMAJO - OČENAŠA sploh mogoče !?
Veste, priznam, odprlo mi je moj varnostni ventil in odnaša mi mojo "pokrovko" in grozi, da bo nekaj razneslo, Bog mi pomagaj !
Najhuje je to, ker očitno gre na strani RKC medijev za Molk, ki niti slučajno ni naključen, kajti bile so objave o tem, da je prevod zagledal luč sveta.
Da pa je v njem nekaj strahotnega, tega pa ni nikjer. Spet, Bog mi pomagaj, če sem spregledal in se priklanjam, kesam in prosim odpuščanja vnaprej- nisem mogel najti ničesar, kar bi sporočalo, obveščalo in pojasnjevalo točno to, kar sporočata Siol in Slovenske Novice.
Če kdo vem naj me pomiri, prosim. Sicer pa prosim Uredništvo, da se loti zadeve, če jim je do tega in, da morda izzovejo še tiste, ki bi morali biti najglasnejši, pa so se , izgleda, ali ustrašili, ali po ukazu čakajo ali molčijo....UPAM; DA SE ZELO MOTIM !
Spošt. g.Mamić, bo kdo pogledal za zaveso kaj se tam zdogaja ?
In še nekaj : koliko novega Sv.Pisma so dali natisniti velikani RKC, se da to izvedeti ?
Že stoletja niso gorele grmade knjig, namreč. To sem pomislil v afektu...Ja, Bog pomagaj!
Sv. MAGDALENA GORNIKOVA - se nič ne bojiš tega, kar si ugledala po tolikih letih, po šestih generacijah Slovencev po tvojem odhodu k Očetu ?
korosec.france
SLOVENIJA JE UNIKATEN MINIUNIVERZUM
Da se bo svet umiril tako, da ga ne razženejo potresi, tsunamiji in imperialne vojne ter nemški Watikanenburg, predlagam, za začetek, za prvi ukrep preselitev svetopisemskega Jeruzalema , Betlehema in Galilejskega morja v Slovenijo.
Noro. Šokirani ?
Pojasnjevanje bo izredno dolgotrajno. Zdajle, da bo zadeva imela smiselni začetek, pa izdam samo naslovno biblično temo. To je : " Slovenija, izvoljena dežela smehljaja "
Thor
Glede na zapisano o "papabilih" in povprečno starost kardinalov vesoljna RKC med milijardo krščenih najbrž spet ne bo našla niti enega, ki bi lahko službo rimskega škofa opravljal brez številne osebne asistence.
AlojzZ
Peter in apostoli pa so odgovorili z besedami: »Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem!
(Apd 5,12)
AlojzZ
"In njegova volja je tista, ki se mora upoštevati." (Papeževa)
Herezija. Satan se veseli.
Friderik
Ta papež je uspešno detroniziral papeštvo. Da bi vsaj ostalo tako! Iz " nebes" je stopil med ljudi in tudi duhovnike poslal med ljudi. Mnogi, ki ga ne marajo ubogati ( upoštevati njegovih nasvetov) ga kritizirajo, da jim potem ni treba iti med ljudi in lahko še naprej izvajajo svojo "oblast".
Katarina Mikus
Tokrat se z Igorjem precej strinjam. Vsaka oblast je od Boga, in nihče je ne bi imel, če mu je ne bi dal Bog. In le Sveti Duh vodi Cerkev.
Kakšen je njegov prispevek, bo pokazal čas, in ni dobro soditi pred časom.
Urban je res še mlad, in mu manjka zgodovinska modrost, ki pride z leti in s poznavanjem zgodovine Cerkve. Kaj vse je že bilo.... Kdor ljubi Boga, mu vse pripomore k dobremu. Evangelij pa lahko živimo če je tak ali pa drugačen papež v Rimu. In Frančišek je, kljub kakšnim spodrsljajem, dober papež z ozirom na primerke v preteklosti. Vedno se spomnim na sv. Ignacija, ki je dal svoje zaobljube pod zelo grešnim papežem. To je pa vera.
Igor Ferluga
Ne strinjam se žal s Šifrerjem. Neko temeljno zaupanje in ljubeč odnos do papeža je del katoliške vere in kdor se tega odreka in pristopa do papeža s hladno razumsko kritičnostjo ali celo s kritikastrstvom, podobno kot je recimo upravičen pristopiti do politikov kot voljenih začasnih predstavnikov ljudstva, s tem slabi svojo lastno vero oz do neke mere odraža njeno šibkost, relativiziranje. Vera je več kot razumski set dogem, ki jih je Cerkev postavljala skozi čas in jih je čas z vsemi tedanjimi obicaji in mentaliteto formuliral na načine, ki niso nujno edina zveličavna interpretacija sporočil evangelijev. Šifrar je mlad in ocitno nima izkustva o povezanosti med močjo katoliske vere in pripadnosti ter spoštovanjem avtoritete v papeža v časih, ko Evropa še ni bila tako sekularizirana, razkristjanjena. Ne sprejemam, da bi si papež Frančišek med katolištvom ne zaslužil podobnega spostovanja in naklonjenosti, kot so ga predhodniki, ki jih Šifrar našteva. Da, tudi ti so doživljali nasprotovanja posameznih uporniških teologov in napadov leve in liberalne javnosti, praviloma pa ne odkritega nasprotovanja in skoraj sovražnosti znatnega dela katoliske javnosti in katoliskih medijev. Tega si Frančišek objektivno ne zasluži, ker je s te strani zelo podcenjen v pristno krščanski kvaliteti lastnega značaja ter tudi njegove jasne misli, ki je za nekatere preveč preprosta; zame je pa očitek podobno upravičen kot je očitati Mozartu, da je pisal preveč preprosto in samoumevno glasbo. To objektivno, predvsem pa vztrajam, naj bi katoličana krasil spoštljiv in ljubeč odnos do papeža. Ne nujno, da bi se z vsem z njim strinjal. Ampak vedoč, da se vsi, najprej sami, lahko v čem motimo in da je primerneje papežu kaj pogledati skozi prste kot stresati nad njim jezo in širiti odklonilnost, ki jo je do Cerkve že tako ali tako za morje; kaj morje, cel ocean.
MEFISTO
Ta papež, ki ni moj papež, je naredil veliko levičarske in anarho kvazi liberalne zmede.
baubau
Noben papež ni moj ali vaš; Bogu svojemu Gospodu služi in sicer tako kot ga vodita Kristusov Evangelij in Sveti Duh. Ravno zato pa je po drugi plati vsak papež naš. Papeža ali Kristusovega pooblaščenca pač nikoli ni bilo in ni moč primerjati s svetnimi oblastniki in vladarji. Kristusova Cerkev- posebno katoliška- nikoli ni bila in ni primerljiva s posvetnimi ustanovami. Če ta papež ni vaš, lahko popolnoma enako trdite tudi za vsakega drugega človeka na svetu in seveda imate prav, ker le tako-to je omejeno- vidite stvari. Ljudje nikoli nismo last drugih -lahko pa smo absolutno spoštljivi do prav vsake osebe, če se za to odločimo. Predvsem pa nikogar ne sodimo ali obsojamo, saj nimamo te pristojnosti.
baubau
Vseeno je, kdo od teh-ali kateri od neomenjenih -bo nasledil papeža Frančiška...ko bo čas. Kristusovo oz. katoliško Cerkev vodi po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu Sveti Duh v skladu z Očetovo voljo.
Rado
Papež je božji namestnik na našem planetu. In njegova volja je tista, ki se mora upoštevati.
Zato ne more nihče od vernikov trditi, da papež nima prav, oziroma, da ga je treba kritizirati.
Če že, potem ga lahko kritizirajo le neverniki v boga in v doktrino vere in Cerkve.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.