Kanal C0: minister Novak je poudaril, da je obvladovanje tveganj ključnega pomena

Vir: arhiv Domovine
POSLUŠAJ ČLANEK

»100-odstotne varnosti se ne da doseči,« je ocenil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki se je v vlogi priče na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o kanalu C0 pogovarjal z Anjo Bah Žibert. Po njegovih besedah je ključno obvladovanje tveganj – ne le ob potresih oz. v izrednih situacijah, pač pa tudi pri rednem obratovanju. »Vsak resen in skrben človek si postavi vprašanje tveganj in obvladovanja,« je dodal. Na zaslišanje je bil vabljen tudi premier Robert Golob, ki se je ponovno opravičil. Zaslišana državna sekretarka Tina Seršen pa je zatrdila, da je sporno odločbo podpisala v sklopu nadomeščanja ministra po pooblastilu.

»Vsa območja z viri pitne vode so posebnega značaja, zlasti zato, ker je pitna voda po ustavi zagotovljena vsem državljanom in jim mora biti dostopna,« je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o kanalu C0 poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Slednji je ministrsko funkcijo nastopil decembra 2023, iz tega razloga je večkrat poudaril, da podrobnosti projekta ne pozna. Prav tako je zatrdil, da ne pozna razlogov, zakaj so se pred 20 ali 30 leti odločili, da kanalizacijski sistem izpeljejo po vodovarstvenem območju – vendar pa sklepa, da je odločitev temeljila na podlagi študij in drugih gradiv, dovoljenja pa da so bila v skladu z uredbo.

Kot je namreč pojasnil, tudi za Ljubljano obstaja državna uredba, ki določa pogoje, pod katerimi se lahko na tovrstnih območjih sploh gradi. Večkrat je tudi poudaril, da je stroka gotovo prišla do ugotovitev, da so rešitve primerne – drugače si ne zna predstavljati, da bi te rešitve sploh predlagali.

Predsednica komisije Anja Bah Žibert je sicer opozorila, da pred 20 ali 30 leti te rešitve ni bilo v OPPN-ju, načrti so bili drugačni, nato pa se je izigralo zakonodajo. Na njeno vprašanje, ali bi se sam odločil za gradnjo na takem področju, je Novak odgovoril, da se je vedno – kolikor se je le dalo – izogibal varovanih območij.

Sogovornika sta se strinjala, da je vodovarstveno območje Brod Ježica, največje črpališče pitne vode v državi in da zato zahteva najvišji interes države. Zakaj se torej dopušča, da bo čez to območje potekal kanal? Bah Žibert je opozorila, da gre tu zgolj za tržne koristi, greznic na tem območju namreč ni. »Zakaj se dopušča, da se gradi in se daje tržno vrednost nad varstvo voda,« je vprašala poslanka.

Novak: obvladovanje tveganj je del takih projektov

Po ministrovih besedah ima Slovenija lokacijski problem tudi pri nekaterih drugih čistilnih napravah, ob tem je izpostavil bližnji Brod in Črnuče. Poleg tega v Sloveniji 1.300 kilometrov kanalizacije poteka preko vodovarstvenih območjih, zato je skrb še toliko bolj pomembna. Minister se je strinjal, da na dotičnem območju velja ničelna toleranca izpustov odpadnih voda. Kot mu je predstavila podatke Bah Žibertova, je Nataša Atanasova s Fakultete za gradbeništvo oz. Inštituta za zdravstveno hidrotehniko izračunala, da bo kanal C0 – ob 50 odstotni polnitvi cevovoda – spustil 342 kubikov odpadnih voda na dan. Vodotesnosti kanalizacije namreč ni, so pa določene vrednosti puščanja dovoljene. Podobno kot pri zraku, kjer je prav tako določeno, da je določena onesnaženost »dopustna«, pa to še ne pomeni, da je človeku in okolju neškodljiva. »342 kubikov odpadnih voda na dan je toliko, kot da bi dnevno pripeljali 34 10-tonskih cistern,« je za lažjo predstavo ponazorila Bah Žibert. Geološki zavod Slovenije je pri svojem izračunu omenjal 103 tone odpadnih voda – toliko naj bi bilo dovoljeno. Predsednica komisije je izpostavila še mnenje strokovnjaka z Biotehniške fakultete, ki je opozoril, da je gradnja nevarna tudi iz vidika uničenje živega organizma. Če bodo uničili naravni filter, ki danes čisti to vodo, se lahko od pitne vode brez klora poslovimo. 

Vir: zajem zaslona RTVS

»Razumel sem, da se z izgradnjo kanalizacij najprej poskrbi za to, da je onesnaženje tal in določenih območij manjše kot prej. V širšem območju je taka zadeva dobra. Glede na to, da ima Ljubljana 300 tisoč prebivalcev, na širšem območju tudi 500 tisoč, je cilj, da Ljubljana pride do kanalizacij, čistilnih naprav,« je dejal minister in temu še dodal, da so strokovnjaki očitno ocenili, da so rešitve primerne – saj namreč odgovarjajo za samo vsebino. A 100-odstotne inženirske varnosti se po njegovih besedah ne da doseči z nobenim projektom.

Državna sekretarka ni izdala imena, kdo je vodil postopek

Zaslišana je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in prostor Tina Seršen. Slednja je – kot smo že večkrat pisali – podpisala odločbo, da presoja vplivov na okolje za kineto, ki jo je Mestna občina Ljubljana vgradila v kanal C0, ni potrebna. Pojasnila je, da je odločbo podpisala v sklopu nadomeščanja ministra po pooblastilu. »Na čas podpisa ne vplivam, podpisujem, kar dobim v podpis, ko imam pooblastilo, da nadomeščam ministra,« je dejala.

Spomnimo, inšpekcija je ugotovila, da Seršenova za to odločitev ni imela pooblastil v skladu z 28. členom Zakona o upravnem postopku. Državna sekretarka je dejala, da v vsebino ni posegala in se do nje tudi ni opredeljevala – to ni bilo njeno pooblastilo in pristojnost. »Odgovornost za vsebino je vezana na institut ministrstva,« je ocenila. Poslanka pa se z njo ni strinjala, opozorila je, da odgovornost nosi oseba, ki je odločitev podpisala.

Na vprašanje, kdo je pripravil vsebino odločbe, državna sekretarka ni odgovorila – čeprav je Bah Žibertova opozorila, da je vsebina odločbe, ki pravi, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, sporna z več vidikov. »Pohodila je soglasni sklep tega državnega zbora, da se presoja vplivov na okolje izvede, pohodila je strokovna mnenja zdravnikov, biotehnične fakultete, gradbenikov, inženirjev,« je dejala poslanka. Vendar pa je Seršenova vztrajala, da dokler sodišče ne razsodi, ne more povedati, kdo je vodil postopek.

Vir: zajem zaslona RTVS

Spomnimo, na vprašanje kdo je vodil postopek, ki je pripeljal ministrstvo za okolje, podnebje in energijo do odločitve, da ljubljanski občini ni treba delati presoje vplivov na okolje zaradi vgradnje kinete na delu trase kanala C0, ni odgovoril niti minister za okolje, podnebje in prostor Bojan Kumer. Kot smo že pisali, naj bi decembra 2023 državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen sprejela sklep, da ni treba izdelati študije presoje vplivov na okolje za sporni kanalizacijski kanal C0. A kot smo razkrili, o tem ni odločala Seršenova, čeprav je podpisana pod sklep. Minister torej imena ni hotel izdati, ob tem pa je še dodal, da so inšpektorji ugotovili, da so uradniki izpolnjevali vse pogoje za vodenje upravnih postopkov in da so za vodenje upravnih postopkov ustrezno pooblaščeni.

»Odločbo z dne 29. decembra 2023, da kanal C0 z betonsko kineto kljub odkriti grožnji za pitno vodo za 400.000 ljudi ne potrebuje predhodne izdelave študije presoje vplivov na okolje, pa je pripravila generalna sekretarka na ministrstvu Teja Božovič Holc. Gre za uradnico, ki je bila pred tem generalna sekretarka pri Alenki Bratušek na Ministrstvu za infrastrukturo, pred tem pa je kar deset let delovala na Slovenskem okoljskem javnem skladu,« je oktobra 2024 za Domovino pisal Luka Svetina. Poročal je tudi o tem, da sta pooblastilo Denis Kapler in Teja Božovič Holc prejela šele s sklepom vlade z dne 23. maja 2024, pod katerega se je podpisala Barbara Kolenko Helbl. Sklep je vlada sprejela samo štiri dni preden je inšpektorica izvedla izredni nadzor na ministrstvu in izdala za Tino Seršen in Bojana Kumra obremenilni zapisnik. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike