Kanada: grozljive izkušnje z evtanazijo

Kanada je uzakonila evtanazijo leta 2016, z njo pa so doslej končali življenja že 45.000 ljudi. Kanada je tako le v nekaj letih prehitela Nizozemsko in postala država z največjim številom ljudi, ki so jim pomagali pri prostovoljnem končanju življenja. Po začetni restriktivni zakonodaji so začeli razpravljati o širitvi pravice do evtanazije tudi za duševno bolne, invalide in celo za otroke. 

V Kanadi se opravljajo študije in izvajajo debate o tem, kdo vse bi lahko bil upravičen do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razprave sprožajo veliko nasprotujočih si mnenj o tem, ali bi dostop do evtanazije razširili na še več ljudi oziroma na različne skupine: od invalidov do mladoletnih oseb in oseb s težavami v duševnem razvoju. Pisali se bodo namreč novi, dopolnilni zakoni. 

Prelomno leto za Kanado je bilo leto 2016. Takrat je v veljavo stopil zakon, s katerim so polnoletnim prebivalcem s hudimi in neozdravljivimi zdravstvenimi težavami omogočili, da zaprosijo za medicinsko pomoč pri smrti. To je bil odziv na sodbo kanadskega vrhovnega sodišča, ki je v primeru tožnice Kathleen Carter odločilo, da je prepoved pomoči pri samomoru v nasprotju s kanadsko listino o pravicah in svoboščinah. Evtanazija je bila tako po mnenju sodišča človekova pravica.  

Kay svoje razsodbe sicer ni dočakala. Umret je odšla v Švico. »Izbrala sem, da bom jutri umrla dostojanstveno,« je takrat za medije pojasnila 89-letna stanovalka doma za ostarele v Severnem Vancouvru, ki je nato z družino odpotovala v Zürich v Švici, na kliniko Dignitas, kjer je končala svoje življenje. Mati sedmih otrok je bila na invalidskem vozičku in je trpela za terminalno boleznijo, imenovano spinalna stenoza, kar je pomenilo, da se je njeno telo, kot je pojasnila sama, »popolnoma sesedlo«. 

Veliko zanimanje 

Že v prvem letu sprejetega kanadskega zakona o evtanaziji se je za to možnost odločilo več kot tisoč ljudi, medtem ko je bilo leta 2021 primerov že več kot 10.000. To je največ od vseh držav z uzakonjeno pomočjo pri končanju življenja.  

Čeprav je kanadska javnost naklonjena evtanaziji, je v zadnjem času zaznati veliko dilem in polemik, ko gre za nekoliko drugačne primere. Polemike so sprožile zlasti razprave in zahteve nekaterih politikov in predstavnikov nevladnih organizacij, ki terjajo, da imajo pravico do evtanazije tudi mladoletni otroci in osebe, ki imajo zdravstvene težave zaradi duševne bolezni.  

Prvotni zakonik je namreč vključeval določilo, da so do tovrstne smrti upravičeni zgolj bolniki, katerih smrt je razumno blizu oziroma predvidljiva. Toda na pritožbe posameznikov je sodišče odločilo, da je določba, da so do evtanazije »upravičeni zgolj bolniki, katerih smrt je razumno blizu oz. predvidljiva«, diskriminatorna. Sodišče je zahtevalo, da imajo dostop do prostovoljne smrti tudi drugi ljudje.  

Leta 2021 je zato kanadski parlament sprejel novelo kazenskega zakonika, po kateri lahko za medicinsko pomoč pri smrti zaprosijo tudi tisti, katerih zdravstveno stanje ne bi nujno povzročilo naravne smrti. Pogoj »razumno blizu smrti« so črtali iz zakona o evtanaziji. Hkrati pa je takrat padla tudi odločitev, da duševno bolni do medicinske pomoči pri smrti vsaj do leta 2023 še ne bodo upravičeni.  

Zaradi nasprotovanja stroke evtanaziji in pozivov k previdnosti so uveljavitev tega določila nato prestavili na letošnje leto. Zdaj se kanadski politiki odločajo, ali bodo sprejeli zakon, s katerim bodo dovolili duševno bolnim, da z evtanazijo prostovoljno končajo življenje s pomočjo zdravnikov. Kritiki zagovornike evtanazije duševno bolnih primerjajo z nacistično Nemčijo, ki je leta 1939 uzakonila evtanazijo za duševno bolne in usmrtila 250.000 ljudi. Ni jasno, ali bo kanadski parlament še letos sprejel odločitev.  

V letu 2016, ko je bil zakon sprejet, se je za evtanazijo odločilo več kot 1.000 ljudi, leta 2021 je bilo primerov že več kot 10.000. 

Državljani vse bolj skeptični 

Po poročilu kanadskega ministrstva za zdravje so v Kanadi med letoma 2016 in 2022 zabeležili 44.958 izvedb medicinske pomoči pri smrti. Največ, nekaj več kot 13.000, leta 2022. 

Leta 2016 je bilo javno mnenje v Kanadi precej naklonjeno evtanaziji, po osmih letih od uveljavitve zakona pa so državljani vse bolj skeptični. Tudi javno mnenje je pri vprašanju širitve pravic do evtanazije mnogo bolj razdeljeno. Po poročanju časnika Toronto Star z razširitvijo pravic postaja nevarnost zlorabe vse bolj očitna. Razširitev pravic do evtanazije na osebe z duševnimi boleznimi prinaša očitna tveganja glede na to, da so samomorilne misli lahko sestavni del nekaterih psiholoških stanj.  

Zagovorniki invalidov opozarjajo, da se ne strinjajo z možnostjo evtanazije za vse invalidne osebe. Trdijo, da bodo mnogi invalidi čutili pritisk družbe, češ da niso dovolj koristni, kar naj bi mnoge prisililo v samomor s pomočjo evtanazije.  

Trenutne izkušnje celo kažejo, da so se v Kanadi številni ljudje s socialnega roba družbe odločili za evtanazijo, predvsem zato, da ne bi bili v napoto drugim. Vse več je tudi primerov ljudi, ki jih revščina in kronične bolezni spravljajo v obup, pomoči zaradi močno obremenjenega zdravstvenega sistema pa ne morejo dobiti ali pa ne želijo biti v breme svojim sorodnikom.  

Februarja je odmeval primer 51-letne ženske iz Ontaria, ki se je odločila umreti s pomočjo evtanazije samo zato, ker ni mogla najti cenovno dostopnega stanovanja, kar je še poslabševalo stanje njene bolezni. Kanadski mediji so poročali o primeru 65-letnega moškega po imenu Les Landry, ki je razmišljal o evtanaziji zaradi revščine, saj v takem stanju ni videl druge rešitve. Odmeval je primer Alana Nicholsa, ki je trpel za depresijo, kot razlog za evtanazijo pa je navedel zgolj izgubo sluha. 

Izkušnje kažejo: ljudje se odločajo za evtanazijo, ker se čutijo nekoristne, ker ne želijo biti v napoto, ker so bolni ali revni. 

Invalidi 

Podatki kanadskega ministrstva za zdravstvo kažejo, da za dostop do evtanazije vsako leto zaprosi več invalidov. V obrazložitvi mnogi trdijo, da so zaprosili za pomoč pri končanju življenja, ker bi bili sicer obsojeni na življenje v ustanovi. Za smrt se torej niso odločili, ker bi trpeli zaradi bolezni, ampak ker niso dobili ustrezne podpore v skupnosti.  

Kanadski mediji nenehno objavljajo grozljive zgodbe o invalidnih ljudeh, ki so se odločili končati svoje življenje, ker so se zaradi revščine znašli na robu družbe in so izgubili smisel. Nič manj odmevni niso bili primeri o posameznih zdravnikih ali javnih uslužbencih, ki so bolnike sprva nagovarjali k smrti, nekateri pa so jih celo skušali prisiliti, da končajo svoje življenje. 

Na drugi strani zagovorniki evtanazije in državni uslužbenci branijo kanadski zakon in se kljub vsemu zavzemajo za širitev pravic. Trdijo, da mediji omenjajo le posamezne primere zlorab. Trdijo, da »trpljenje zaradi pomanjkanja socialne podpore ne kvalificira osebe za evtanazijo. Nihče ne more prejeti evtanazije na podlagi neustreznega stanovanja, invalidske podpore ali oskrbe na domu. Da bi bil bolnik upravičen do pomoči pri smrti, mora imeti resno bolezen ali invalidnost, biti v napredovalem stanju upada, ki ga ni mogoče obrniti, in doživljati neznosno telesno ali duševno trpljenje, ki ga ni mogoče razbremeniti pod pogoji, ki jih oseba šteje za sprejemljive. Osebo morata potrditi dva neodvisna ocenjevalca, ki delata v skladu s parametri zakona; pri svojem delu sta skrbna in premišljena.« 

Za smrt so se odločili, ker niso dobili ustrezne podpore v skupnosti.  

Profil ljudi

Po podatkih zadnjega poročila o zdravstveni pomoči pri umiranju v Kanadi je bilo leta 2022 za postopek prijavljenih 13.241 oseb, kar je predstavljalo 4,1 % vseh smrti v Kanadi. To pomeni 31,2-odstotna rast v primerjavi z letom prej.  

Če upoštevamo vse podatke, je skupno število smrti z medicinsko pomočjo, prijavljenih v Kanadi od uvedbe zvezne zakonodaje leta 2016, 44.958. Delež moških je bil 51,4 % (povprečna starost 76,1 leta), žensk pa 48,6 % (povprečna starost 77,9 leta). Leta 2022 je bil najpogosteje omenjen razlog za evtanazijo rak (63 %). Temu sledijo srčno-žilne bolezni (18,8 %), druge bolezni (14,9 %), bolezni dihal (13,2 %) in nevrološke bolezni (12,6 %).  

V letu 2022 je bilo evtanaziranih 3,5 % ljudi, ki jim ni grozila smrt. Od teh je več kot polovica imela nevrološke težave. Leta 2022 so ljudje, ki so zaprosili za evtanazijo, kot razlog najpogosteje navedli trpljenje zaradi bolezni (86,3 %), sledila sta izguba zmožnosti opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti (81,9 %) in neustrezen nadzor nad bolečino ali skrb za obvladovanje bolečine (59,2 %).  

Evtanazijo so najpogosteje izvedli na bolnikovem domu, in sicer v 43,3 % primerov, sledijo bolnišnice s 40,4 % primerov. V drugih primerih so evtanazijo najpogosteje izvedli v domovih za ostarele. V večini primerov so evtanazijo izvedli zdravniki, je pa v zadnjem času naraslo tudi število primerov, ko so smrtonosno injekcijo dale medicinske sestre, pri čemer so to možnost prakticirali le v Britanski Kolumbiji, Alberti in Ontariu. 

Pereče raziskave

Eno ključnih težav kanadske ureditve nekateri strokovnjaki vidijo v izenačenosti pomoči pri samomoru in evtanazije. V prvem primeru bolnik zadnje dejanje izvede sam, v drugem pa na željo bolnika usmrtitev izvede zdravnik. Bolnik se svobodno odloči, katero možnost bo izbral. V več kot 95 % primerov bolniki izberejo evtanazijo. 

Zanimiva je primerjava z ZDA, kjer je dopustna zgolj pomoč pri samomoru, medtem ko evtanazija ni dovoljena. Preseneča tudi ugotovitev, ki prihaja iz zvezne države Oregon: velik delež bolnikov, ki jim prošnjo za pomoč pri samomoru odobrijo, nato samomora nikoli ne izvede. V Kanadi beležijo zelo malo primerov tistih, ki so se odločili za evtanazijo in bi se nato premislili. Dodajmo še en zanimiv podatek: edina država, ki dovoljuje, da njeni zdravniki pomagajo umreti tudi tujim državljanom, je Švica. 

Kot smo omenili v uvodu, zdaj javnost v Kanadi delijo zlasti razprave, ali bi dostop do evtanazije razširili na različne skupine, od invalidov, mladoletnih oseb do oseb z duševnimi težavami. Nasprotniki širitve pravic menijo, da parlament zdaj mirno razpravlja o tem, ali bi lahko zdravniki evtanazirali tudi invalidne otroke, kar označujejo za detomor.  

Samo Švica dovoljuje, da njeni zdravniki pomagajo umreti tudi tujim državljanom. 

Britanski časnik Telegraph je poročal, da se zdi grozljiva razprava o tem, ali bi morali dopustiti bolnim otrokom, starim od 14 do 17 let, da bi imeli možnost odločanja o samomoru z zdravniško pomočjo. Enako velja za starše otrok, ki se rodijo s hudimi motnjami. Zato se kritiki sprašujejo, ali bi morali dovoliti, da takšne otroke ubijejo. Zadnji predlogi gredo v smer, ki naj bi vključevala evtanazijo za novorojenčke s hudimi malformacijami, katerih možnost za življenje je v bistvu nična. Po mnenju zagovornikov novih dopolnitev zakona razprava o evtanaziji starejših otrok potem ne bi bila več potrebna. 

Kritiki so razjarjeni in trdijo, da so že leta 2016 opozarjali, kaj se bo zgodilo, če bo Kanada sprejela zakon o evtanaziji. Trdili so, da se bodo v nekaj letih pojavile zahteve po širitvi pravic do smrti. »Obstajala so resna opozorila, da se bo po legalizaciji evtanazije v Kanadi njen obseg hitro razširil preko prvotne ciljne skupine neozdravljivo bolnih ljudi, kot se je zgodilo v skoraj vseh državah, kjer je bila legalizirana. Toda kanadsko vrhovno sodišče je vzvišeno zavrnilo te pomisleke kot zmotne. Depresivni najstniki na družbenih omrežjih naj bi tako že govorili o tem, da bi se prijavili za smrt, ko dopolnijo 18 let,« so še strnili razmišljanja nekateri strokovnjaki. 

Opozorilo svetu

Britanski mediji poročajo, da bi morale biti kanadske izkušnje z evtanazijo vsekakor opozorilo Britaniji in vsemu svetu. Kanada je namreč država s kulturo, ki je zelo podobna kulturi Združenega kraljestva: s težavami v dostopnosti zdravstvenega sistema, težavami socialnega varstva, s sistemom socialnega varstva, ki je nenehno blizu propada, obremenjeno blagajno in starajočim se prebivalstvom. Slika pa je podobna tudi v drugih deželah širom po svetu – tudi v Sloveniji. 

Oregon: velik delež bolnikov, ki jim odobrijo prošnjo za pomoč pri samomoru, tega nikoli ne izvede. Kanada: zelo malo tistih, ki so se odločili za evtanazijo in so si nato premislili. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 151, str. 24–27.