Kam (ne) greš, slovensko javno zdravstvo?

vir: Pixabay
V slovenski javnosti je tudi včeraj kar precej pozornosti požel izstop petih članov delovne skupine pri ministrstvu za zdravje, sicer pa članov zdravniške iniciative Zdravstvo.si. Ti so skupaj s strokovnimi sodelavci ministrstva pripravljali predlog, s katerim bi v Sloveniji zagotovili transparentnejše javno naročanje, predvsem pa nižje cene medicinskih pripomočkov, ki pri nekaterih izdelkih celo za dvakrat presegajo povprečno ceno na evropskem tržišču.

Celotna zgodba ima že brado, saj je veliko pozornost požela že leta 2013, ko je v Sloveniji izbruhnila afera žilne opornice, v kateri se je izkazalo, da so nekatere bolnišnice ta drobni medicinski pripomoček plačevale tudi petkrat dražje kot v tujini.

Cena opornic je danes nižja, a kljub aferi v slovenskem zdravstvu na področju javnega naročanja sprememb ni bilo.

Zdravstvo ni ne levo, ne desno


Številni so možnost za spremembe videli z nastopom nove vlade. Upanje namreč umre zadnje. A ob romantičnih predstavah, kako bo z novim ministrom in z novim predsednikom vlade vse bolje, ne gre pozabiti, da slovensko zdravstvo svojo usodo živi že zadnjih trideset let.


Posnetek komentarja Blaža Čermelja je na voljo na koncu prispevka.




Že vse od osamosvojitve se namreč ve, da je bil slovenski zdravstveni sistem zasnovan za neko drugo državo z drugačno politično ureditvijo. Država in družbeni sistem sta šla že davno "rakom žvižgat". Zdravstvo pa je skušalo predvsem ostati takšno, kot je.

Potrebujemo ga tako levi kot desni, samo pa živi svoje življenje naprej. Prišle so nove aparature, nova zdravila, novi medicinski pripomočki. Sodoben zahodnoevropski zdravstveni sistem pa ne.

V tem trenutku bi bilo seveda nepravično svoj gnev izlivati na ta trenutek vladajoče politike. Seveda so ti odgovorni za zdravstveni sistem. A ta mora v prvi vrsti sam poskrbeti za svoj razvoj. Reforme z vrha, brez spremembe miselnosti odgovornih uradnikov, namreč ne prinašajo rezultatov. Dodatni pogovori z nekaterimi zdravniki so sum potrdili. Njihov odstop bolj kot karkoli drugega razkriva protest nad dejstvom, da si nekateri pač ne predstavljajo drugačne poti naprej.
Prišle so nove aparature, nova zdravila, novi medicinski pripomočki. Sodoben zahodnoevropski zdravstveni sistem pa ne.

Sramotno preprečevanje zasebnih poti


Kako destruktivni so bili pri tem nekateri, nam razkriva letos uveljavljeni pogoj (njegova uveljavitev je prestavljena na 30. junij), da lahko zdravstveno dejavnost samostojno opravljajo zgolj izvajalci s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj. Sam predpis je na neki način brezvezen, saj je zdravnik po končani specializaciji absolutno sposoben samostojnega opravljanja svojega dela. A takšen predpis preprečuje, da bi mladi zdravniki prekmalu odšli v svoje zasebne ambulante. Absolutna zmaga za državno zdravstvo, a hkrati katastrofa za podeželske zdravstvene domove, ki imajo neredko zgolj enega pediatra ali ginekologa. Starejši bi lahko že davno odšel v pokoj, mlajši pa v takšnem zdravstvenem domu ne sme delati.

Za transparentnejše naročanje


Člani posvetovalne skupine so njihovo igro seveda spregledali in skupino po predstavitvi svojega predloga zato tudi zapustili.

Kljub temu pa njihov predlog ostaja na mizi, saj s strokovnega stališča ni nedokončan. Njegovo bistvo je v tem, da omogoča, da se pri nabavi medicinskih pripomočkov v polnosti izkoristi konkurenčno okolje, ki ga prinaša skupno evropsko tržišče.

Predlog predvideva, da bi se med javnimi naročili spremljale cene na konkurenčnih evropskih trgih (t. i. referenčne cene). Sledila bi anonimna dražba na podlagi specifikacij izdelkov, dobavitelji pa bi svoje ponudbe lahko oddali tudi v tujem jeziku.

V primeru previsokih cen bi se pripomočki kupili neposredno na skupnem evropskem trgu.

Pomembna prednost bi bila tudi, da bi se naročali posamezni izdelki, a v večjih količinah, kar bi omogočalo, da se v sistem javnega naročanja vključijo tudi posli, ki sedaj vanj niso vključeni.

Ne edina možnost


Bržkone je že sedaj vsem jasno, da takšen predlog na koncu ne bo sprejet. Tega se tako ali tako zavedajo tudi predlagatelji sami. Pa ne zato, ker bi bil slab, ampak ker je tako preveč pred svojim časom, da ga slovenski uradniki preprosto niso sposobni razumeti. Pa ne le to, takšen sistem je pomagal vzpostaviti tudi popolnoma nepregleden sistem povezav med dobavitelji in zdravniki, preko katerih se denar, nekateri govorijo o več sto milijonih evrov letno, pretaka v številne žepe. Podpore s strani teh lobijev, ki se napajajo iz statusa quo, pa seveda ne gre pričakovati.

Temelj reforme tako ne sme biti samo spodnjih šest točk, ampak predvsem zavedanje, da z miselnimi vzorci iz preteklosti, brez ničelne tolerance do korupcije, ne bomo imeli cenejših zdravil in boljšega zdravstvenega sistema.

 

Vir: Zdravstvo.si


 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30