Kakšna bi bila Slovenija, če bi jo vodila "radikalna neoliberalka" Angelika Mlinar?

Levoliberalnim vrednotam navkljub sveža državljanka Slovenije Angelika Mlinar v parlamentu ne more računati na podporo Levice. Luka Mesec je namreč tvitnil, da nam neoliberalcev res ni treba uvažati, saj jih imamo kot listja in trave, a "malo je tako radikalnih kot je Angelika Mllinar."

Njena stališča naj bi bila še hujša, kot jih ima naša desnica, meni Mesec. Zato naj bi glasove za njeno izvolitev na mesto ministrice za kohezijo, paradoksalno, zagotovil nacionalist Zmago Jelinčič.

Po njeni zavrnitvi na odborih za EU in gospodarstvo sicer kaže, da podpora SNS-a in vseh poslancev DeSUSa vendarle ni tako samoumevna ter da zna biti izvolitev Mlinarjeve v državnem zboru negotova. 

Da bi razumeli Meščeve kriterije selektivnega uvažanja tujih državljanov, smo preverili, kakšna stališča Mlinarjeva v resnici zagovarja.

Za začetek, Angelika Mlinar je vneta podpornica Narodnoosvobodilnega boja in partizanstva. Zavrača vsak nacionalizem, zato se je v času svojega delovanja v avstrijski liberalni stranki Neos (ALDE) zavzemala za pravice migrantov, ki jih moramo solidarno sprejemati, ter za odprto Avstrijo. Zavzema se tudi za odprto Evropo in močno EU, ki ji predstavlja skupnost mnogih možnosti in velikih priložnosti. Njena politična usmeritev je tudi zelena, saj želi zmanjšati izpuste CO2 in ublažiti podnebne spremembe z uvedbo visokih okoljskih standardov.

Avstrijska pravnica in političarka, ki se sedaj trudi za Slovensko državljanstvo in mesto ministrice kohezije- @AngelikaMlinar o migracijah in azilni politiki.

Si takšne osebe želimo v Slovenskem političnem prostoru? 🧐 pic.twitter.com/2p2D5XPFGY

— Joca (@jocarules) December 13, 2019

Kot evropska poslanka je bila dejavna na področju pravic žensk, ki jih vidi kot žrtve današnjega sveta, saj naj bi po njenem tradicionalno okolje moškim dajalo priložnost, da zlorabijo tradicionalne vrednote, s tem kršijo pravice žensk in omejujejo njihovo svobodo. Njena bivša stranka med drugim podpira tudi popolno sprostitev mehkih drog.

Na omenjenih področjih je opaziti ideološko sorodnost z Levico, kar pa ne velja za področje davčne politike. Mlinarjeva se, skladno s stališči Neosa, zavzema za čim nižje davke, saj meni, da s tem več denarja ostane v skupnosti, najsi bo posamezniku ali družini, kar omogoča boljše življenje, zato nasprotuje davku na dediščino in kapitalska sredstva. V Avstriji so govorili celo o negativnem davku, kot ga je utemeljil Milton Friedman, kar v končni fazi pomeni prenos kapitala iz javnega lastništva v zasebno sfero.

Svobodni trg, privatizacija ...

Tudi sicer je Mlinarjeva velika zagovornica svobodnega delovanja trga s čim manj pravili, ki pa naj bodo jasna. Podpira privatizacijo v čim večjem obsegu. Mnogi so ji očitali, da želi privatizirati vodne vire, a sama pravi, da je pravica do vode brez težav zapisana v ustavi, dobavitelji pa so lahko tako javni kot zasebni.

Socialno noto pri bodoči ministrici zasledimo pri tem, da je v okviru Neosa želela predolgo čakanje na zdravniški pregled pokriti z javnim denarjem, sicer pa je pri pokojninski politiki s pojasnilom medgeneracijske pravičnosti v Avstriji predlagala  švedski model, ki je zelo liberalen, saj ima posameznik pri znesku vplačila v pokojninski sklad veliko svobodo, iz sheme pa lahko vstopi in se po želji vrne. Možno se je upokojiti "po občutku", oziroma z dovolj prihranjenimi sredstvi, brez starostne omejitve.

Šolstvo potrebuje konkurenco konceptov, pri čemer ni pomembno ali je šola državna ali zasebna

Liberalizem se nadaljuje tudi na področju šolstva in je neskladju z nedavno propadlo akcijo SAB-a, v kateri so neuspešno zbirali podpise za ukinitev javnega financiranja zasebnih šol, ki bi vodilo v enoumni monopol. Spomnimo, SAB težil za tem, da država financira zgolj javni program v državnih šolah, ne pa tudi javnega programa v zasebnih šolah, oziroma se za to sama odloči Slednje pa pomeni, da lahko nekatere šole po svoji volji obsodi na propad, kar pa ni v skladu z doktrino liberalističnega pluralizma.

Za razliko od SAB, ki priviligira monopolistično državno šolstvo, Mlinarjeva, kot je povedala sama, šolstvo vidi skozi tržna očala, in med njimi želi vzpodbuditi konkurenčnost. Ta naj bi se dosegla z avtonomijo šol, ki učni program izvajajo po svoje; vsaka šola naj ima torej svoj sistem izobraževanja, naj bo javna ali zasebna, o ustreznosti pa bodo presodili starši.

Na splošno je Angelika Mlinar klasična evropska liberalka nove dobe, ki ji ugajata družbena, politična in ekonomska odprtost ter delovanje brez državnih regulacij. Država naj bo vitka s čim manj vmešavanja v gospodarstvo in zasebnost posameznika.



[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]