Kako slovenski poslanci Evropske ljudske stranke vidijo "kršitve vladavine prava na Poljskem"

Vir foto: pixabay, Facebook, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dobrim tednom je Evropski parlament znova obravnaval Poljsko kot državo, v kateri naj bi prihajalo do resnih kršitev vladavine prava. Resolucija, sprejeta na podlagi poročila je bila z veliko večino v Evropskem parlamentu potrjena.

Slovenski poslanci v skupinah socialistov in liberalcev so resolucijo pričakovano podprli, precej razdeljen pa je bil rezultat pri štirih poslancih, ki so člani Evropske ljudske stranke, ki je kot stranka sicer resolucijo tudi podprla. Od slovenskih poslancev EPP sta dva resolucijo podprla, eden je glasoval proti, ena pa se je vzdržala. Prosili smo jih za obrazložitev svojih glasov.

Evropski parlament na podlagi različnih poročil Evropskih in drugih institucij ugotavlja, da Poljska krši temeljne vrednote Evropske unije, kar naslavlja »Resolucija o predlogu sklepa Sveta o določitvi očitnega tveganja resne kršitve pravne države s strani Republike Poljske«. Kršitve se nanašajo na delovanje volilnega sistema in zakonodajne veje oblasti, neodvisnost sodstva in pravice sodnikov in zaščite temeljnih pravic in svoboščin. Kljub večkratnim obravnavam v Evropskem parlamentu pa Poljska omenjenih kritik ni ustrezno naslovila.

Očitane kršitve naj bi se nanašale na drugi člen Pogodbe o Evropski uniji, ki pravi: Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.


Resolucija poziva tudi k zaključku postopka po 7. členu pogodbe o Evropski uniji, ki državi kršiteljici omogoča odvzem glasovalnih pravic v uniji in k »zaščiti« evropskega denarja pred kršitvami evropskega prava ter neposrednemu financiranju organizacij, ki podpirajo demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice na Poljskem.

Poljakom očitajo od kršenja vladavine prava, do omejevanja svobode medijev in napade na LGBT osebe


Evropski poslanci Poljski očitajo reformo Ustavnega sodišča, še posebej ukrep, s katerim so prisilno upokojili več ustavnih sodnikov, ki so bili starejši od 65 let. Reformo sodstva, ki združuje funkcijo ministra za pravosodje in generalnega državnega tožilca ter uvaja strožje disciplinske ukrepe zoper vse sodnike, tudi prepoved vsakršne njihove politične aktivnosti.

Poljska naj bi doživela medijsko pristranskost pred parlamentarnimi volitvami leta 2019, problematična pa naj bi bila tudi medijska reforma, ki naj bi javno televizijo spremenila v vladno trobilo. Politiki naj bi prepogosto tudi zlorabljali zakonodajo, ki posameznike ščiti pred obrekovanjem v medijih za napad na novinarje.

Kršili naj bi neodvisnost varuha človekovih pravic, akademsko svobodo, svobodo zbiranja (prek ne-razdeljevanja sredstev organizacijam, ki so do vlade kritične), omejevali celovito spolno vzgojo, dostop do splava in tolerirali sovražni govor in nasilje zoper manjšine, tako etnične kot spolne (Romi, priseljenci, LGBT osebe). Za še posebej problematične so ocenjene »cone brez ideologije LGBT«, ki so jih razglasila nekatera mesta in regije, predvsem na jugu in vzhodu države.

Evropski poslanci večinsko za, slovenski člani EPP razdeljeni


Evropski parlament je resolucijo potrdil s 513 glasovi za, 148 poslancev je glasovalo proti, 33 se jih je vzdržalo. Proti so glasovali Evropski konservativci (ECR), Suverenisti (IDG) Skoraj soglasno so resolucijo podprle skupine Socialistov (S&D), Liberalcev (Renew, bivši ALDE), Evropske združene levice (GUE-NGL) in Zeleni. Največja poslanska skupina, Evropska ljudska stranka, je predlog večinsko podprla, proti so glasovali njeni madžarski poslanci (Fidesz) ter poslanca iz Estonije in Slovenije (Milan Zver). 13 poslancev ljudske stranke, med drugim Romana Tomc, so se pri glasovanju vzdržali.

Ljudmila Novak (NSi), ki je resolucijo podprla, je sporočila: »Glasovala sem v skladu s sklepi in stališči vodstva politične skupine EPP in vrednotami stranke EPP.« Za več podrobnosti pa nas usmerja na poročilo Evropske komisije o vladavini prava.

Se je pa Novakova na Twitterju kritično odzvala na vest, da nameravata Poljska in Madžarska ustanoviti inštitut za ocenjevanje stanja vladavine prava v Evropski uniji:



Franc Bogovič (SLS) je svoj glas za resolucijo utemeljil z ugotovitvami pristojnih institucij, ki že dlje časa spremljajo dogajanje na Poljskem in opažajo, da se stanje od leta 2015 opazno slabša. »Osebno se mi najbolj sporna zdi ravno nedavna reforma sodstva, ki dobesedno omejuje in disciplinira sodnike pri sprejemanju njihovih odločitev in pri opozarjanju na probleme in ki je bila tudi povod za nedavne množične proteste sodnikov v Varšavi. Tudi trditve poljskih kolegov iz EPP v Evropskem parlamentu, da trenutna vlada resnično stopa po poti mehkega totalitarizma, so me prepričale.« Bogovič opozori tudi na druge prej omenjene kršitve temeljnih pravic.

Kot še doda, »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji,« kršenje teh pravic pa negativno vpliva na vse države in zaupanje med njimi. Samim resolucijam in obravnavam v evropskem parlamentu sicer ne pripisuje velike teže. Odločitev, bi po njegovem mnenju moral sprejeti Svet Evropske unije.

vir: EPP Group


Eden redkih poslancev, ki so glasovali proti resoluciji, Milan Zver (SDS) opozarja, da so nekateri deli resolucije netočni, pristranski in neobjektivni ali pa predstavljeni izven konteksta. Samo resolucijo vidi kot linč članice Evropske unije. Da so nekatere kritike upravičene priznava, toda »gre za demokratično državo in vlado. Tak pogrom ni primeren. Saj ne rečem, kakšna sistemska rešitev tudi meni ni všeč, npr. pravosodni minister je hkrati tudi osrednji državni tožilec.« Dodaja pa, da je reforma bila potrebna in brez političnih posegov ne bi bila mogoča. Mnogi kadri v poljskem pravosodju so bili »miselnosti in delu še globoko v vzorcih starega režima.«

Zver ocenjuje, da gre za politični obračun z državami, kjer vlada desnica (Poljska, Madžarska), spregleda pa se kršitve držav, kjer vlada levica (npr. Slovaška pod prejšnjo vlado, Malta). »Do hude kršitve vladavine prava pa je prišlo tudi v Sloveniji s politično motiviranim procesom Patria, pa EU ni pokazala nikakršne zaskrbljenosti.«

H glasovanju proti resoluciji so ga prepričala dvojna merila Evropske unije. »Najbolj pa me je prepričalo dejstvo, da predlagatelji direktno pozivajo Svet k takojšnjemu ukrepanju, kot so zaslišanja in ugotovitev, da gre za dokazane hujše kršitve PEU, sprejetje začasnih ukrepov, in kar je najhuje, sprejetje proračunskih ukrepov zoper neposlušne države. To je nevarna situacija. Če bodo tako nadaljevali, bo to začetek konca EU. Tu gre res za linč. Kaj bi EU brez Poljske?

Resolucijo sem zaznal kot nevaren precendens, ki lahko negativno vpliva na obstoj EU. Tako hud napad na demokratično izvoljeno vlado, ni le napad nanjo, ampak tudi na državo in na zavezništvo kot celoto.«

Vir foto: sds.si


Romana Tomc (SDS) opozarja na nesprejemljivo način spopadanja s težavami v povezavi z vladavino prava, saj gre običajno za politično motivirane postopke. »Zavzemam se za to, da spremljanje delovanja pravne države poteka sistematično in z enakimi kriteriji po vsej Evropski uniji. Evropske institucije imajo vse vzvode, da kaznujejo države, ki kršijo pravila, evropske pogodbe. Ne strinjam pa se z načinom, ki nas postavlja v čase lova na čarovnice.« Tudi ona opozarja, da ima z vladavino prava težave veliko držav, ne le Poljska in Madžarska.

»Vzdržan glas na eni stani pomeni protest proti temu, da se kar naprej ukvarjamo z enimi in istimi stvarmi, prav tako tudi nestrinjanje s tem, da gre za neuravnotežen pristop.«

KOMENTAR: Peter Merše
EU ne razume dediščine komunizma in ne prenaša uspešnih konservativnih vlad, Poljska pa z reformami pretirava
Da je Poljska šla v nekaterih primerih nekoliko predaleč je jasno. Narobe je, če skuša demokratična vlada nedemokratične prakse v državi le zamenjati s "svojimi" kadri, prakse, čeprav drugačne pa ostajajo demokratično sporne. Nekaj takšnega bi lahko rekli za pravosodni del resolucije, pri čemer je jasno, da njeni avtorji tudi tukaj pretiravajo. A poročilo se bere kot da gre za kakšno Belorusijo, afriško državo ali kakšno azijsko bivšo članico Sovjetske zveze, ne pa povsem demokratično Poljsko. Tudi dejstvo o neoviranosti protestov (pred COVID 19) kaže, da le ti očitno le niso tako oteženi. Poljska je kot bivša komunistična država reformo sodstva potrebovala in stranka Zakon in pravičnost je imela moč in pogum, da jo je izpeljala. Pri tem pa se ni mogla povsem upreti skušnjavi oblasti. Situacija pa še zdaleč ni tako kritična, kot jo prikazujejo. Še posebej pa bodejo v oči ostala področja. Omejevanje medijske svobode bi lahko prevedli v ne-monopol levih medijev v državi. Levičarske ideje imajo namreč v večini poljskih medijev še vedno vso svobodo, le "mainstream" v državi niso (več). Jasno pa je tudi, da gre na področju "pravic", kjer govorimo o LGBT agendi in spolni vzgoji brez ideologije spola enostavno za politični spopad. Spopad med zahodnimi liberalnimi državami, ki svojo ideologijo vsiljujejo konservativnejšim vzhodnim članicam pod pretvezo človekovih pravic. Poljska je pod stalnim pritiskom Unije zato, ker se je odločila za družini prijazno družbo, ki varuje življenje od spočetja do naravne smrti. Pri tem ne gre za LGBT osebe, ampak za družbo, ki proslavlja LGBT ideologijo. In za velik biznis levičarskih nevladnih organizacij, ki jih Poljska vlada noče bogato napajati iz državnega proračuna. Zato pa tarnajo pred EU in skušajo doseči, da bi jim sredstva, mimo Poljske vlade podelila kar Evropska unija sama. Glasovanje pa nekaj pove tudi o naših evropskih poslancih. Komu zaupajo in koliko si upajo glasovati v nasprotju s svojo matično skupino.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01