Kako se Rok Čeferin in Špelca Mežnar nista izločila in sta zavrgla ustavne pritožbe kmetov, ki jih Janković razlašča in kazensko preganja prek odvetniške pisarne Čeferin, s katero sodnika poslujeta

Ločeno mnenje ustavne sodnice Špelce Mežnar v zadevi »samostojnega podjetnika« Klemna Jakliča, da je pravno-organizacijska oblika, ki jo je izbral za poslovanje s Katoliškim inštitutom, kjer je opravljal dopolnilno pedagoško dejavnost, nezdružljiva z njegovo funkcijo in tudi »moralno sporna«, je tako razhudilo Uroša Jernejca, lastnika zemljišča na trasi Kanala C0 in pri Stožicah, o katerem smo na našem mediju že pisali, da se je obrnil na nas z dokumenti, ki po njegovem dokazujejo prav tako sporno ravnanje sodnice Mežnarjeve in sodnika Roka Čeferina. Z obema imajo Jernejčevi slabe izkušnje, v tričlanskem senatu sta namreč njihovo pritožbo na Ustavno sodišče proti razlastitvi zavrnila in se nista izločila iz odločanja, čeprav sta oba tesno povezana z odvetniško družbo Čeferin. Slednja je poslovno in zasebno prepletena z družino ljubljanskega župana Zorana Jankovića, s katerim so Jernejci že 15 let v sodnem sporu. Da gre za konflikt interesov, so prepričani tudi nekateri ugledni pravniki, ki smo jih povprašali za mnenje.

A pojdimo po vrsti. Mestna občina Ljubljana je pred več kot desetletjem dosegla razlastitev družine Jernejc na delu njihovega zemljišča pri Stožicah, ki ga je Zoran Janković potreboval za gradnjo kolesarske steze ob stadionu – in to kljub temu, da jim odškodnina še ni bila priznana. Jernejčevi so pravico iskali na okrožnem, višjem in pozneje vrhovnem sodišču; njihov temeljni očitek je bil, da je bil 16. julija leta 2020 postopek razlastitve na predlog MOL pravnomočno končan, ne da bi družina do tedaj (ali do danes) za razlaščeno zemljišče prejela kakršno koli odškodnino ali nadomestilo. Jernejčevi so se sklicevali na ustavo, ki varuje lastninsko pravico posameznika. Ustava RS namreč v 69. členu določa, da je razlastitev nepremičnine dopustna le proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine. Jernejčevi so v pritožbi trdili, da je bila s tem kršena tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, saj da je boj za plačilo odškodnine padel na bremena razlastitvenih zavezancev.

Posnetki in zasebna tožba

Spomnimo se, Janković je »pogoditev« z občino in odkup celotnega zemljišča ob Stožicah predlagal šele lani jeseni, ko so na Mestni občini Ljubljana ugotovili, da je zadnjih dobrih 100 metrov zloglasnega kanala C0, kolikor ga še manjka, začrtanih na parceli, ki je prav tako v lasti družine Jernejc. Zato je lani decembra na njihov dom poslal uslužbenko MOL Špelo Mazej. Jernejčevi so pogovor z njo skrivaj snemali, na posnetkih pa je Mazejevo med drugim mogoče slišati reči, da je njen »šef« za to, da se dogovorijo za »ugoden« odkup drugih zemljišč, če bodo šli občini na roke pri parceli, ki jo potrebujejo za kanalizacijo. Janković je, potem ko je zadeva prišla v javnost in so Jernejčevi posnetek javno interpretirali kot dokaz o županovem poskusu pobiranja provizije, proti omenjeni družini vložil zasebno kazensko tožbo. V svojem imenu pa je pooblastil odvetniško družbo Čeferin, s katero tako Janković kot mestna občina sodelujeta že desetletja.

Ustavna pritožba Jernejčevih zaradi razlastitve parcele pri Stožicah je bila sicer zavrnjena decembra leta 2022. Tričlanski senat ustavne pritožbe zoper sklep upravnega in vrhovnega sodišča sploh ni sprejel v obravnavo, ker po njegovo niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču. Ta med drugim pravi, da se pritožbo zavrže, če pritožnik nima pravnega interesa oz. še niso izčrpana vsa pravna sredstva. Da je tudi v primeru Jernejčevih tako, sta odločila Rok Čeferin in Špelca Mežnar, ki sta skupaj z Matejem Accetom sestavljala senat.

Uroš Jernejc je prepričan, da mu prva dva sploh ne bi smela soditi in bi se morala – zaradi očitnega konflikta interesov – izločiti. Rok Čeferin je namreč drugi največji solastnik odvetniške pisarne Čeferin, Špelca Mežnar pa je za Čeferine, kar je razvidno že iz njenega življenjepisa na spletni strani US, delala med letoma 2008 in 2015 na področju gospodarskega prava. Jernejčevi so sicer v sodnem sporu z Mestno občino Ljubljana vse od leta 2008.

»Zame je nedopustno, da nam v zadevi, ki se nanaša na MOL in Jankovića, sodita dve osebi, ki sta tako ali drugače povezani z odvetniško družbo Čeferin, s katero imajo Jankovićevi zasebni in poslovni odnos. Po našem mnenju gre za najmanj kršenje integritete, če ne še kaj drugega,« nam razlaga Uroš Jernejc, ki zdaj razmišlja tudi o pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (rok še ni zastaral). »Nam so dejansko sodili ljudje, ki zastopajo interese Mestne občine Ljubljana. Nismo pravniki, ampak videz nepristranosti tukaj ne obstaja.«

Okoliščine za izločitev

In kaj pravijo strokovnjaki? Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je skupaj z dr. Petrom Jambrekom sodeloval pri oblikovanju slovenske ustave, je zelo jasen, da Zakon o ustavnem sodišču določa, da se mora ustavni sodnik izločiti iz odločanja ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov. In če med takšne razloge sodijo predvsem sorodstveno ali drugačno tesno osebno razmerje oz. odnos z udeleženci v postopku, pa tudi prejšnje sodelovanje v postopkih, ki so neposredno povezani s postopkom, o katerem se sedaj odloča, je po besedah Cerarja razlog za izločitev ustavnega sodnika vsaka okoliščina, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranosti. Če nastopi taka okoliščina, se mora ustavni sodnik takoj, ko zanjo izve, izločiti sam ali pa ga mora izločiti ustavno sodišče.

 »V konkretnem primeru so morali biti ustavno sodišče in še posebej oba sodnika, ki sta o zadevi soodločala, pozorni predvsem na dejstvo, ali ni pretekla oziroma sedanja povezava ustavnih sodnikov z odvetniško družbo ter s predhodnimi pravnimi postopki takšne narave, da zbuja dvom o njuni nepristranosti,« pravi Cerar in dodaja, da mora sodišče v takšnih primerih upoštevati standarde, ki jih samo v okviru zakonodaje glede izločitvenih postopkov že uveljavilo. »Če standardov za takšne primere ustavno sodišče še nima, pa je ključno merilo to, ali sta (bila) oba ustavna sodnika od predhodnih postopkov objektivno gledano v tolikšni meri distancirana, da to ni moglo v smislu pristranskosti vplivati na njuno ustavno-sodno presojo.«

Cerar zato poudarja, da bi bilo pomembno izvedeti, kako ustavno sodišče utemeljuje dejstvo, da v tem primeru izločitev Špelce Mežnar in Roka Čeferina ni bila potrebna. To smo ustavno sodišče tudi vprašali, na odgovore pa še čakamo.

Čeferin in primer RTV

Da obstaja dve vrsti izločitev – obvezna izločitev (iudex inhabilis) in izločitev (iudex suspectus) zaradi okoliščin, ki zbujajo dvom v nepristranost sodnika – pa poudarja ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat. V omenjenem primeru kriteriji za obvezno izločitev niso izpolnjeni. »To, da je v določenem času ali morda še zdaj v neki odvetniški pisarni sodnik nekoč delal ali je vanjo še lastniško vpleten, sam po sebi še ni izločitveni razlog,« pravi Pirnat, drugo pa je problem Roka Čeferina, ki je isti razlog, da odvetniška pisarna Čeferin dela za drugo stranko v tem istem postopku, uporabil kot razlog za izločitev v primeru odločanja o noveli zakona o RTV. »Tu je vprašanje, kako velik je obseg tega sodelovanja, v dvomu pa se je bolje izločiti. Ne poznam vseh okoliščin tega primera, toda če je sodnik enkrat podoben argument že uporabil za izločitev v primeru Radiotelevizije Slovenija, bi bilo primerno, da tudi tokrat uporabi isti argument.«

Ker se to ni zgodilo, je po mnenju Pirnata Čeferin očitno presodil, da dvomi v njegovo nepristranost v primeru pritožbe Jernejčevih ne obstajajo. Je pa to lahko tudi kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, tj. pravice do poštenega sojenja, opozarja Pirnat. »Jaz bi se torej na njegovem mestu raje izločil.« V primeru Špelce Mežnar, ki je za Čeferine delala osem let, do leta 2015, pa po mnenju profesorja z ljubljanske pravne fakultete interesna povezanost ne obstoji več. »To je drugače, sodnik Čeferin je tudi lastniško povezan s to pisarno kot partner, tako da je to vendarle nekaj drugega. Mislim, da za Mežnarjevo ni mogoče uporabiti istih meril.«

Jankovićevi interesi obstajajo

Da je bila Jernejčevim v tem primeru, ker se Čeferin ni izločil, kršena pravica do pravičnega sojenja, meni tudi vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Čeprav poudarja, da lastništvo oz. imetništvo deležev v odvetniški družbi v zakonodaji ni izrecno navedeno, je sam mnenja, da je tudi to absoluten razlog za izločitev. A problem je tudi v primeru Špelce Mežnar, dodaja Zobec.

»Dejstvo, da je bil odvetnik nekoč zaposlen v odvetniški družbi, ki nastopa kot pooblaščenka katere od strank, je namreč razlog za izločitev po 6. tč. ZPP, ki pravi, 'če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti'«.

A sta na poti do pravice, ki jo zahtevajo Jernejčevi, vendarle dva problema. »Prvi je, da ustavni pritožnik ni zahteval izločitve, in drugi, da je postopek z ustavno pritožbo v fazi odločanja o njenem sprejemu enostranski. Zato v njem MOL ne nastopa, kratko malo ni stranka tega postopka. Strogo formalno namreč še ni napočila situacija, ko bi bil sodnik v določenem razmerju s pooblaščencem stranke. Tu stranke, ki jo zastopa odvetniška družba Čeferin, namreč sploh (še) ni. In je zaradi nesprejema ustavne pritožbe tudi nikoli ne bo,« pojasnjuje Zobec.

»Vendar, če upoštevamo duh zakona in celoten kontekst, če vključimo širši pogled, se pokaže, da je tudi v enostranskem postopku, kot je postopek odločanja o sprejemu ustavne pritožbe, še kako prisoten interes tistega subjekta (v tem primeru MOL), ki bi v primeru sprejema ustavne pritožbe v obravnavo postal stranka postopka pred ustavnim sodiščem,« še dodaja Zobec. MOL je kot subjekt seveda v dolgotrajnem razmerju z odvetniško družbo Čeferin. In če Čeferini MOL zastopajo v vseh sodnih sporih, tudi v postopkih pred US, je to vsakokratni razlog za izločitev Roka Čeferina po 3. tč. 71. čl. ZPP (iudex inhabilis).