Kako se je med poljsko-madžarsko zavezništvo vrinila Rusija

POSLUŠAJ ČLANEK
Poljska in Madžarska tradicionalno veljata za veliki zaveznici, kar bolj ali manj velja že stoletja, ne le zadnjih nekaj let, ko v obeh državah vladata konservativni vladi, ki dajeta smer Višjegrajski skupini ter se skupaj upirata evropski politiki.

A prav glede vojne v Ukrajini sta se obe državi znašli na nasprotnih bregovih. Medtem, ko Madžarska, posebej še njen premier Viktor Orban, vojne v Ukrajini ne dojema kot »svoje« in se zato zavzema za deeskalacijo konflikta in njegovo čim prejšnje končanje, se je Poljska postavila na čelo zaveznikov Ukrajine, ki skuša v vojni zagotoviti ukrajinsko zmago, praktično za vsako ceno.

Da so se njune poti razšle, je ob Orbanu nedavno potrdil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki.

Gre torej res za to, da Madžari na konflikt gledajo »z razumom«, Poljaki pa »s srcem«, kot se je nedavno v svojem govoru izrazil Viktor Orban (o čemer lahko več preberete tukaj), ali pa so v odnosu do Rusije ključne druge okoliščine?

Poljska je država, ki je nemudoma po izbruhu vojne v Ukrajini priskočila na pomoč tako ukrajinskim beguncem, ki so se znašli na njenih mejah, kot tudi politično in diplomatsko. Prav poljski diplomati in politiki so bili in so še vedno med najaktivnejšimi pri zagotavljanju zahodne pomoči Ukrajini v orožju, ki v največji meri v Ukrajino pripotuje prav prek ozemlja Poljske.

V 38 milijonski Poljski je svoj dom našlo 3,5 milijona Ukrajincev in čeprav je ukrajinske begunce sprejela tudi sosednja Madžarska, jih je tam bistveno manj, približno 25.000 v skoraj 10-milijonski državi. Madžarska do nedavnega tudi ni dovolila prevoza vojaške opreme za Ukrajino prek svojega ozemlja. Medtem ko Madžarska gleda na vojno zgolj kot na vojaški konflikt, ki ga je treba čim prej ustaviti, je pogled Poljske bistveno drugačen. Razloge gre iskati v mentaliteti, zgodovini in nacionalni identiteti.

Različna izkušnja trpljenja pod Sovjetsko zvezo


Tako Poljska kot Madžarska sta hladno vojno prestajali pod težkim Sovjetskim čevljem in nobena od niju na čas komunizma, ki jim je bil vsiljen od zunaj ne gleda z nikakršno nostalgijo. Za razliko od Slovenije je v obeh državah rdeča zvezda prepovedan simbol, spomenike komunističnih časov pa so že pred leti spravili v muzeje.

A izkušnja Poljske in Madžarske se je vendarle razlikovala. Poljska je bila napadena prva, leta 1939 in Sovjetska zveza jo je istočasno z Nemčijo napadla z vzhoda, kasneje pa nad Poljaki izvajala tudi strahovite pomore, med katerimi je najbolj znan tisti v Katynskem gozdu (danes v bližini belorusko-ruske meje, vzhodno od Smolenska). Madžarska je bila v tem času totalitarna država na strani sil osi, Rdeča armada pa jo je okupirala šele proti koncu vojne. Pred tem izkušenj z rusko vladavino na svoji zemlji niso imeli.

Pozabljena zgodovinska bitka pri Varšavi leta 1920, ki je ustavila boljševiške revolucije v Evropi


Prav nasprotno pa Poljaki še niso pozabili zgodovinske bitke pri Varšavi leta 1920, ko so porazili Sovjetsko zvezo ter s tem preprečili širjenje boljševizma v Evropo. Prav te dni obeležujemo 102. obletnico bitke, ki se je odvijala med 12. in 15. avgustom 1920.

Po prvi svetovni vojni, ko vzhodna meja Poljske ni bila jasno določena, je Poljska sicer s svojo vojsko prva vkorakala na območje, ki naj bi sicer pripadalo kasnejši Sovjetski zvezi ter svojo mejo potisniti proti vzhodu, hkrati pa vojaško zagotoviti ustanovitev ukrajinske države, ki bi predstavljala tamponsko območje, ki bi Poljsko ščitila pred Sovjeti. Poljaki so z napadom pohiteli, dokler je bila Rdeča armada še oslabljena od ruske državljanske vojne, vendar je bilo pričakovati, da bi sicer kmalu boljševistična Rusija napadla njih.

Za Lenina je bilo širjenje revolucije v industrializirane zahodne države po pomembnosti takoj po ohranitvi oblasti v Rusiji in zavzetje Poljske bi mu omogočilo teritorialni stik z Nemčijo, ki je bila med prvimi cilji revolucionarjev. Ofenziva Rdeče armade je poleti 1920 Poljake pritisnila do Varšave, kjer pa so v odločilni bitki pod vodstvom generala Piłsudskega boljševike premagali in si s tem zagotovili vzhodno mejo za naslednjih 19 let, Evropo pa po mnenju mnogih ubranili pred serijo komunističnih revolucij.

Poljaki kot branitelji Evrope


To pa ni bilo prvič, ko so se Poljaki izkazali kot branitelji Evrope. V času otomanskega obleganja Dunaja leta 1683 je bila prav poljska vojska pod vodstvom kralja Jana Sobietskega tista, ki je zlomila turško obleganje in osvobodila Dunaj, s čimer je po mnenju mnogih preprečila vdor islama v osrednjo Evropo.

V poljski mentaliteti je tako prisoten občutek vloge rešiteljev Evrope, kot tudi globok odpor in strah pred Rusi. Poljska je v glavnem ravninska država in prav Rusko carstvo je po razkosanju Poljske leta 1795 zasedlo velik del njihovega ozemlja in za več kot 100 let onemogočilo obstoj poljske države.

Ukrajina: Bratski narod, tampon pred Rusi, zgodovinsko Poljsko ozemlje, zgodovinska bolečina


Ukrajina ima v poljskih očeh povsem drugačno vlogo kot v madžarskih. Velik del predvsem zahodnega dela Ukrajine je velik del zgodovine pripadal Poljski, območju pa so vladali poljski aristokrati. Še pred drugo svetovno vojno je bil denimo Lvov povsem poljsko mesto. V Ukrajini, ki je tudi po identiteti in jeziku kot slovanska država bistveno bližje Poljski kot Madžarski, pa Poljaki vidijo tudi sebe leta 1939, ko je miroljubno demokratično državo napadel večji totalitarni agresor. Dobro se zavedajo, kako zelo so takrat hrepeneli po pomoči in kako blizu je bil tedaj izbris njihove kulture in naroda. Neke vrste garancijo, da se jim kaj takšnega s strani Rusije ponovno ne zgodi, vidijo v močni, suvereni Ukrajini.

Hkrati pa se zavedajo tudi zgodovinskih napak. Leta 1938, ko je Hitler zasedal Češko-Slovaško, bi morda z združenimi močmi Hitlerja še lahko porazili ali vsaj zaustavili, a so se tedaj rajši ukvarjali z mejnim sporom, ki so ga imeli s Češko od leta 1920.

Država, ki se bo borila za svobodo


Poljska je danes država, ki se zaveda, da mir ni samoumeven, zato je med državami zveze NATO med tistimi, ki za obrambo namenijo med višjimi odstotki BDP, zdaj že skoraj 5 %, pa tudi v zadnjih letih so bili večino let nad 2%. Že več let urijo teritorialno obrambo za primer gverilske vojne in opozarjajo na ruski imperializem, pri čemer so, kot pravi poljski veleposlenik v ZDA, Marek Magierowski, do vojne v Ukrajini večinoma naleteli na gluha ušesa.

Mentaliteta Poljske je, da »če je kdo od naših sosedov napaden s strani Rusije, je naša moralna in zgodovinska obveza, da tega zaveznika branimo,« je povedal v intervjuju za Al Jazeero. Poljska z vodilno vlogo pomoči Ukrajini gradi tudi svojo vlogo v Evropski politiki, kjer je bila večinoma, glede na svojo velikost v zadnjih desetletjih nekoliko zapostavljena. »Upam, da se nam nikoli ne bo treba boriti za svobodo, toda če se bomo v tej vlogi znašli, se bomo borili,« mentaliteto Poljakov še ubesedi veleposlanik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike