Kako je papež obdaril dve slovenski škofiji in kaj je zmotilo nadškofa Zoreta

Minulo obdobje je precejšnjo pozornost pritegnila 55. številka tednika Domovina s celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem na naslovnici. Škof je v daljšem intervjuju spregovoril o obisku slovenske vodstvene trojke Slovenske škofovske konference v Vatikanu pri papežu Frančišku. 

Odgovorni urednik tiskane izdaje Domovine, Tino Mamić, ki je s škofom opravil intervju, je v uvodniku z bralci delil še nekaj cerkvenih ozadij in izpostavil pomembno vlogo papeža Frančiška pri “prevetritvi” tistih zatohlejših kuloarjev Cerkve na Slovenskem, ki jih Mamić poimenuje “globoka Cerkev”. 

Čeprav ga ne omenja, je Mamićevo razmišljanje zmotilo ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, ki je urednika tednika Domovina v odprtem pismu, objavljenem tudi v tedniku Družina, pozval, da se oglasi pri njem in mu svoje pisanje konkretneje pojasni. Kot je v naslednjem uvodniku poudaril Mamić, gre za zavezanost javnosti, le-ta pa ima pravico vedeti, ko gre za gospodarske in moralne škandale in ko so ogroženi najšibkejši. Nadškofovega pisma Mamić sicer osebno ni prejel, na sicer redka vabila z nadškofije pa se na Domovini vedno z veseljem odzovemo.

Ker je nadškofovo odprto pismo v Družini vzbudilo dodatno zanimanje tako za vsebino intervjuja z dr. Maksimiljanom Matjažem kot za Mamićev uvodnik, v tem članku povzemamo nekatere bistvene škofove poudarke. Tako intervju kot uvodnik sta v celoti na voljo kupcem oziroma naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom (kar lahko postanete TUKAJ). Intervju pa bomo ponatisnili tudi v avgustovski posebni izdaji Domovine, ki bo na prodajnih policah 18. avgusta.

“Mislim, da se v tem pontifikatu jasno vidi, da papež Frančišek misli zelo resno s prenovo Cerkve,” je uvodoma za Domovino dejal celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Vabilo v Vatikan za novo vodstvo škofovske konference: novomeškega škofa Sajeta, murskosoboškega škofa Štumpfa in celjskega Matjaža, pa si razlaga takole:

“Samoumevno je, da je želel sedaj videti škofa, ki ju je imenoval, saj si želi spremembe. Želi si pogumnih korakov pri oznanjevanju evangelija in večjo transparentnost delovanja Cerkve v Sloveniji.”

O cerkvenih problemih na splošno je škof dejal, da so na področju starostne slike duhovnikov in pomanjkanja duhovnih poklicev, kar je posledica sekularizacije, pa tudi zdrsov v življenju uradne Cerkve v zadnjih letih – škandalih na področju ekonomije in morale.

“Prav to dvoje je bila glavna tema tega našega obiska: vprašanje ekonomske transparentnosti, boj proti zlorabam, preventiva, iskanje novih oblik sinodalnosti, saj bi oznanjevanje evangelija moralo biti bolj celostno, resnično,” je pojasnil dr. Matjaž.  

Glede konkretnejših problemov v slovenski Cerkvi smo po njegovih besedah v obdobju tranzicije, prehoda iz dobe komunizma z zatiranjem Cerkve, ko se je lahko delalo v “ilegali”, v modernejši čas, ki terja odprt in širši pristop. “Ne samo odprt v smislu, da so stvari javne, ampak tudi v pozitivnem, optimističnem načinu sprejemanja drugačnosti. Tako kot je v družbi poleg formalne politike prisotna tudi globoka država, se tudi v Cerkvi čuti vpliv ljudi iz ozadja mimo škofov. Ti lobiji so dobro organizirani, ker imajo svoje interese.” 

dr. Maksimilijan Matjaž: “Žal je velikokrat v Cerkvi tako kot v družbi, da se dejansko na koncu zelo težko pride do imena. Ampak v strukturi, v zakonodaji Cerkve je seveda zelo jasno, kdo uradno nosi odgovornost. Odgovornost za odločitve vedno nosi škof. Škofje so dejansko zaradi škandalov morali odstopiti. Za resnično prenovo bi bilo še bolj koristno jasno spoznanje in priznanje, da so bili že načrti in želje po neki finančno močni Cerkvi, ki bo potem lažje opravljala svoje poslanstvo, napačni. Takšno mišljenje ne gre skupaj z evangeljsko vizijo Cerkve, kjer je v središču človek, in ne institucija.”

Na Mamićevo iztočnico, da tega vernikom niso povedali tako in zato še ni prišlo do korenitejših sprememb, je celjski škof dejal, da se je Sveti sedež tega morda tudi zavedal, in zato zdaj doživljamo tako pozornost papeža za stanje v Cerkvi v Sloveniji: “Na koncu so tako ali tako za vse odgovorni škofje. Zelo hitro pa se zgodi, da škofu stvari uidejo izpod nadzora. Sistem je tako zapleten, da škofa hitro ujamejo tokovi, ki vodijo svojo politiko, svoje interese.” 

O prepletenosti finančnih in moralnih škandalov

Foto: Klemen Lajevec

“Absolutno so povezani,” je o prepletenosti finančnih in moralnih škandalov dejal Maksimilijan Matjaž. “Vložki so veliki. In potem nastopi med duhovniki in kristjani strah, nastane krč in se nič več ne zgodi in ne govori. Čeprav slutiš in veš, da stvari niso transparentne, se pojavi strah, nekakšna solidarnost, in ta satanska spirala skrivanja in zakrivanja prevlada in duši dejansko poslanstvo Cerkve.”

“To, kar vidimo sedaj in kar smo videli tudi že ob aferi, je dejansko pomanjkanje pravega strokovnega nadzora upravljanja s cerkvenimi financami. Da tega ni, imamo tudi moralno odgovornost. Z dobrinami tega sveta je treba ravnati gospodarno, evangeljsko, kar pomeni pravično in povsem zakonito. Ne pa po domače, kot med prijatelji,” je nadaljeval škof.

dr. Maksimilijan Matjaž: “V ozadju je morda še vedno strah pred pohujšanjem in varovanje ugleda. Ali pa morda tudi prepričanje, da se je delalo v dobri veri in so okoliščine povzročile polom. A dejstvo je, da skrbimo za ugled Cerkve veliko bolj z življenjem po evangeliju kot pa s tem, da o neuglednih stvareh ne govorimo ali jih celo prikrivamo.”

Frančišek o stanju v slovenski Cerkvi zelo dobro obveščen

Glede samega obiska v Vatikanu in pri papežu je škof dejal, da so sicer obiskali kar nekaj kongregacij, v središču pa je vsekakor bil obisk pri papežu Frančišku, pri katerem so dobili razmeroma dolg termin. Takole ga je predstavil v našem intervjuju:

“Papeža skrbijo določena dogajanja v naši Cerkvi. Predvsem, da ni prave transparentnosti pri upravljanju materialnih dobrin in boju proti zlorabam. Boji se, da bi ekonomski lobiji, ki imajo svoje korenine zunaj Cerkve, instrumentalizirali tudi cerkvene strukture in cerkvene ljudi in jih potiskali v smer, ki ni evangeljska. Tukaj je odgovornost predvsem kongregacije za kler. Tam smo se pogovarjali konkretno o nujnih potezah. Kongregacija za duhovščino mora po zakonu nadzorovati vse večje izdatke cerkvenega premoženja: nakupe, prodaje in podobno. Imeli smo zelo koristne pogovore. Tudi o zlorabah smo precej govorili. Poročali smo mu, da smo med obiskom obiskali antropološki center, ki ga vodi Hans Zollner, kjer sedaj proučujejo različne študijske pristope pri delu z žrtvami zlorab. Problemi so zelo različni od države do države. Mi smo tukaj precej posebni, tudi zaradi te dediščine komunizma je več strahu in zaprtosti. Tako s strani žrtev, ki težko spregovorijo, kakor tudi klera.”

“Cerkev se hitro postavi na pranger, gleda se zelo ozko in se jo napade, čeprav je jasno, da predimenzionirano v primerjavi z zlorabami drugod. Zato tudi mnogi verniki in duhovniki odpiranja ne sprejemajo pozitivno. Ljudje razmišljajo tako: prej so nas napadali komunisti, zdaj se pa mi sami med seboj napadamo in črnimo. V Vatikanu so nas posebej opozorili, da je treba bolj zaščititi žrtve in jim dati veliko pozornost …

… Tudi v  medijih je v ospredju vprašanje: Ali bomo postavili neodvisno komisijo? Če to pomeni komisijo neodvisnih strokovnjakov, potem dejansko mora biti sestavljena iz članov izven Cerkve. Samo na ta način bi lahko bila komisija neodvisna. Če jo bo imenovala samo cerkva stran, bo še vedno obstajal dvom v objektivnost. Obenem pa ne bi bilo prav, če bi vse presojala samo zgodovinska komisija. Nimamo namreč veliko arhivov, kjer bi bili dokumenti o zlorabah. Zato moramo najti svojo posebno pot. O tem se bomo pogovarjali s tajnikom papeške komisije (ki je napovedal obisk Slovenije).”

Maksimilijana Matjaža je presenetila predvsem papeževa zelo dobra obveščenost o cerkveni situaciji v Sloveniji:  “Sprašujem se, kako je možno, da tako dobro pozna situacijo v Sloveniji,” se je čudil v našem intervjuju.

Vatikan obdaril dve slovenski škofiji

Nadalje je beseda tekla o pomanjkanju solidarnosti na več nivojih znotraj Cerkve. Zaradi ekonomskega kolapsa Mariborske nadškofije sta najbolj “izviseli” ravno škofiji, ki sta nastajali vzporedno: celjska in murskosoboška:

“Zdaj živimo zelo skromno. Ne rečem, da nam kaj bistveno manjka, nismo lačni, ne moremo pa funkcionirati kot škofija, z aktivnimi profesionalnimi službami, saj ne moremo vzdrževati takšne strukture, kadra, uprave. Na škofiji je zaposlen samo en človek, tajnik škofije. Vsi drugi delamo na nek način »prostovoljno«, kar pomeni da moramo konkretno živeti z nekega drugega naslova. Vsi duhovniki na škofiji so hkrati še župniki svojih župnij,” je Maksimilijan Matjaž povedal o “svoji”, celjski škofiji.

Na opazko Tina Mamića, da smo verniki Cerkev vedno dojemali kot enovito; ko so razne škofije, recimo ljubljanska, dobivale nazaj gozdove, smo vsi verniki poslušali kritike in dojemali gozdove kot premoženje slovenske, ne ljubljanske Cerkve – kako je zdaj mogoče, da ti dve škofiji nimata niti za tajnike, kje je solidarnost, je celjski škof odgovoril, da je zadel srž problema.

“To je vprašanje, ki vznemirja tudi papeža. Res govorimo o eni Cerkvi na Slovenskem, kar dejansko smo. Tako nas od zunaj tudi dojemajo. Ko se zgodi kakršenkoli škandal, smo samo ena Cerkev in smo vsi krivi. Zaradi bogastva predvsem ene (nad)škofije, daje celotna Cerkev videz bogate Cerkve. Tudi v mednarodnih institucijah tako mislijo. Ne obravnavajo nas več v paketu vzhodnih ali afriških revnih Cerkva.

Posledica tega je, da naj ne bi bili več upravičeni do donatorskih sredstev raznih zahodnih ali ameriških dobrodelnih organizacij. Nasprotno, tudi mi naj bi postali donatorska Cerkev, ki bi finančno podpirala revne Cerkve po svetu. Ta prehod pa se dejansko še ni zgodil. Izjema je velikodušna skrb za misijone ali ljudi v stiski, kjer pa so aktivne predvsem misijonske in karitativne organizacije v Cerkvi in ne uradna Cerkev.

A težave s solidarnostjo imamo tudi doma, saj zelo težko premagujemo meje župnij, kaj šele škofij. Avtonomijo škofa, ki sicer izhaja iz kanonskega prava, se pri nas posebno skrbno razume na področju financ. Papež nam je kar jasno povedal, da bi si zelo želel več notranje solidarnosti, neke resnične sinodalnosti med slovenskimi škofijami in škofi. Tu nas je presenetil s konkretno gesto, ki nas je vse šokirala. Sredi pogovora je vstal, poklical tajnika in mu naročil, naj škofiji Murska Sobota in Celje nakaže konkreten finančni dar.”

V nadaljevanju intervjuja, ki ga najdete TUKAJ, celjski škof pove, kako sta z murskosoboškim škofom Štumpfom odreagirala na nepričakovano papeževo gesto, za kaj v Cerkvi sploh potrebujejo finančna sredstva, kako se pripraviti na prihodnost z bistveno manj duhovniki, kaj s cerkvenimi zemljišči, o postopku izbire novega koprskega škofa in še marsičem.   
Uvodnika Tina Mamića:
Uvodnik v 55. številko tednika Domovina, ki je zmotil ljubljanskega nadškofa: Vatikan proti cerkvenim stricem iz ozadja: “ … to je dobra novica za zdravo jedro Cerkve na Slovenskem, saj je velika večina laikov, duhovnikov in redovnic poštenih, mestoma tudi svetniških. A ravno ta, nizka in preprosta Cerkev, zaradi nekaj izgrednikov in kriminalcev v kolarjih v očeh javnosti plačuje enotno ceno …

Uvodnik v 56. številko: Ničeve pravice otroka, kjer Mamić med drugim zapiše: “V zadnjem tednu so se nekateri obregnili ob pisanje Domovine o stranpoteh nekaterih klerikov. Sprašujejo, zakaj nam je tega treba? Podpredsednik Slovenske škofovske konference celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki se je ravnokar vrnil z obiska pri papežu Frančišku, je na to vprašanje odgovoril že v intervjuju pred tednom dni: moralni in gospodarski škandali Cerkve na Slovenskem so zmanjšali število nedeljnikov in število duhovnih poklicev. A ne gre samo za prazna semenišča …” 

9 komentarjev

  1. Spoštovani uredniki,
    bralci Domovine in gotovo tudi slovenska, posebno katoliška, javnost, nestrpno pričakuje jasen odgovor urednika Mamića na odprto pismo nadškofa Zoreta. Ne pogrevanja že povedanega, ampak odgovore na konkretna nadškofova vprašanja. Tudi ne ponavljanja nejasnih namigovanj in “rumenih” pavšalizmov, kot so “globoka cerkev”, “homoseksualni lobi”, “kriminalci v talarjih” …, ampak konkretne dogodke, dejanja, če že ne oseb. V smislu “pravice do obveščenosti”, na katero se sklicujete. Za to, da bralci izvemo, kaj nadškofa moti, bi bilo seveda najbolj enostavno, pošteno in verodostojno najprej objaviti nkegovo pismo.
    Intervju s škofom dr. M. Matjažem oz. njegove kritične besede ne upravičujejo take pavšalne kritike, kakor jo lahko preberemo v Mamićevem komentarju.

    Resen časopi zahteva veliko odgovornost do zapisane besede. Biti mora drugačna, kot je tista za šankom ali diskurz opravljivih babnic. Še enih Slovenskih novic, tokrat katoliških, gotovo ne potrebujemo.

    • Smešni so mi komentarji, kot je tale Kurinčičev.
      Domovino, pa še prej Iskreni.net, spremljam že leta. Gre za praktično edina medija v tej, recimo ji pomladni sferi, ki ne tiščita glavo v pesek in nista slepa za napake tudi tistih, ki jim na tej, desni, katoliški, kakrokoli hočete, strani, pravimo “naši.” (pa če gre za politiko ali Cerkev)

      Ko so pred leti pisali o luksuzu v Goričanah, pripravljanih za kardinala, so jih gledali postrani, skorajda kot izdajalce. Prav tako, ko so kritično pisali o moralnih hazardih mariborske nadškofije in njenemu ekonomskemu polomu. Še bolj, ko so razkrivali stranpoti posameznikov v slovenski cerkvi, ki so zlorabljali deklice in dečke. Na podlagi pričevanj večih verodostojnih prič, so pisali tudi o konkretnih dejanjih in imenih – takrat so jim očitali imena, zdaj jim očitajo, da jih ne navajajo.

      Dobro, kakor hočete. Lahko je v vašem/našem popolnem svetu po naših idealiziranih predstavah: Spolni škandali v katoliški cerkvi se dogajajo povsod, le pri nas le – povsod so žrtve, pri nas pa le izkoriščevalci, ki od nedolžnih gospodov hočejo denar. Kolaps mariborske škofije ni bil krivda in posledica moralnega hazarda, temveč komunistov, ki so namerno škodovali škofiji, ki je, s svojimi megalomanskimi posli hotela le najboljše.

      Lahko vse to verjamete, berete Družino in svet bo, kakršnega si želite: črno-bel, ali raje – črno-rdeč, pri čemer so ta ta črni svetniki in ta rdeči hudiči, odgovorni za vse zlo pri enih in drugih.
      Ampak svet v resnici ni črno-bel, temveč marsikaj vmes. Povedano drugače – resnica, četudi boleča, je le ena. In kot jaz vidim situacijo, se Domovina trudi biti na strani resnice, čeprav neprijetne – za marsikaterega bralca, tudi kakšnega škofa, morda kardinala in navsezadnje zanje same, katoliške laike, ki o tem pišejo.
      Ampak Domovina ni sama na strani iskanja resnice. Na tej strani je, Bog mu daj zdravja še za mnogo let, tudi papež Frančišek. In občutek imam, da tudi tile novi, razgledani in zagnani škofje. Upajmo, da bodo slej kot prej za prepoznavo in sprejetje resnice zrelo tudi širše občestvo.

    • Spoštovani,
      Če uvodnik ni bil na mestu potem bi pričakoval, da se oglasijo trije škofje, ki so bili pri papežu. Pa se niso. Ali škof Zore resnično stoji za svojim pismom pa je že druga pesem. Dajmo času čas.
      In zakaj škof Zore ni pisal odprtega pisma tudi svojim sobratom, škofom. Škof Matjaž je bil v nekaterih zadevah zelo jasen in verjamem, da je intervju avtoriziral. Je urednik Mamić zgolj grešen kozel na katerega se spravlja škof Zore, ker se boji nastopiti proti škofu Sajetu in škofu Matjaž-u, in s tem nastopiti proti papežu?
      Za Vas pa še malo bolj zasebno vprašanje; ste tako kritični tudi do svojega zeta novinarja?

    • Če nismo iskreni in kritično do sebe, tudi do drugih nimamo pravice. Soočiti se z lastnimi šibkostmi je v bistvu na koncu naša glavna moč. Zato podpiram Domovino in verjamem, da le iskrenost do lastnega dela pripelje na koncu do prave resnice in priložnosti za nov začetek. Ko je ta potreben. In cerkev na Slovenskem je v težavah in potrebuje nov začetek. Pošteno soočenje z glavnimi težavami in iskreno opravičilo bi po mojem mnenju omogočilo nov zagon pri našem skupnem delovanju.

    • Gospod Jože, najprej čestitke, ker nastopate z imenom in priimkom. Večina ostalih se skrivamo za vzdevki. Previdnost in prestrašenost? Kdo ve…

      Glede vašega komentarja:
      Pri poslu velja, da je potrebno za rešitev zafurane firme najprej priti do resnice, do poštene analize, od tu je reševanje šele možno.
      Torej je nojevsko mižanje pred resnico kontraproduktivno.
      Tudi v Cerkvi, katere člana sva oba, vi in jaz.

      Že večkrat v zgodovini je zgledalo, da bo šla celotna Cerkev v maloro… Pa NI šla!
      Res pa je, da se mora včasih kdo malce čudaško izpostaviti. Sveti Frančišek je tako s svojo goloto pred vso škofovsko kurijo pokazal resen namen, da bo radikalno sledil le Bogu. In je zatem revolucionarno obnovil Cerkev.
      Cerkev še vedno vodi Sveti Duh. V pesmi Ti si Peter Skala pojemo: “… peklenska vrata je ne bodo zmagala!!!”

      Najin Odrešenik je jasno rekel: “Jaz sem pot, RESNICA in življenje! RESNICA vas bo osvobodila!”
      Ni pa rekel ničesar v stilu, da naj bodo fasada katedral in cerkvenih dvorcev brezhibno zglancane… Vsaj jaz s svojim ubornim poznavanjem tega nisem zasledil.

  2. Mene predvsem žalosti to, da nekateri duhovniki svoje mesto v župniji dojemajo kot “jaz sem šef” in “župljani so na drugi strani”.
    Primer?
    Ker sem priročen za kako stvar narediti, me je župnik nekje na Gorenjskem povabil v pisarno, da mi razloži, kaj bi potreboval.
    Ob konstantnem jamranju, kako so nekateri župljani zlobni, je brez oklevanja povedal, da želi, da mu pod mizo v župnijski pisarni namontiram mikrofon, da bo lahko snemal pogovore, ki se zgodijo v pisarni …
    Vljudno sem odklonil, ker so bile njegove ideje kaznive. Odsihmal me ni bilo več v tisti župniji.
    Ne bi pa bil nič presenečen, če je dobil nekoga drugega, da mu je namontiral prisluškovalno napravo.

  3. Ste razumeli, g. “Rafko”, moj komentar kot poziv k temu, da si zatiskamo oči pred resnico?
    Prav nasprotno je res. Pozivam k pisanju po resnici, ki je vedno konkretna. Pozivam k objavi in nato k odgovoru na nadškofovo pismo, k navajanjem konkretnih dogodkov, če že ne oseb. In to odgovorno, z navajanjem virov, brez namigovanj in podtokanj. Skratka, pošteno.
    O vzdevkih, tem sramotnem skrivaštvu, sem že večkrat pisal. Kdor se ne upa podpisati pod svoje sporočilo, ni vreden, da nastopa v javnosti. Skrivaško kritizirati ni vredno človeka z dostojanstvom in skrajno slabo znamenje za medij, ki to dopušča. Prav zaradi te razvade se znižuje nivo komuniciranja in se mediji trivializirajo, drsijo v rumeno. Anonimneži namreč zlahka zmerjajo, kvantajo, pišejo pollaži in polresnice. Če bi se morali podpisati s polnim imenom, bi bilo tega veliko manj, veliko več pa bi bilo treznih in premišljenih prispevkov. In seveda višji nivo komuniciranja.
    A zaenkrat mnoge medije, tudi Domovino, usmerja profit, ki ga prinaša število obiskov. In “sočno” izražanje. To pa je le
    kratkoročno ekonomsko uspešno. Dolgoročno pa pogubno, saj nobenega medija ne more reševati kvantiteta, ampak ga lahko le kvaliteta. Tudi ta anonimnost je bolj kot ne značilnost rumenega tiska. Če Domovina tudi na tem področju ne bo naredila koraka v smer transparentnosti, bo vedno bolj rumena in kmalu le še en propadel medijski projekt. Nenazadnje znajo rumeno bolje pisati razni požarji, saj imajo kilometrino in tudi božje zapovedi jih pri tem tako ne ovirajo kot kake “katoliške” časnikarje.

  4. Dodajam le nekaj v posredni povezavi
    z nasploh meni ljubo slovensko RKC.
    Glede Bovca in moje verodostojne knjige o odličnih katoliškuh zvezah naših slovenskih ljudi – o ORLIH dr. Janeza Evangelista Kreka (1906-1929) in o katoliških zvezah slovenskih fantov ZFO in zvezi dekliških krožkov slovenskih deklet ZDK – it 1930. let
    pa vam moram povedati, da bo moja knjiga osnova za dokončno korektno ureditev uradnega statusa
    IZKLJUČNO ORLOVSKEGA PLEČNIKOVEGA STADIONA za Bežigradom v Ljubljani.
    In še drugih izvorno izključno katoliških objektov – kot so: BARAGOVO SEMENIŠČE-FESTIVALNA DVORANA, KRIŽEVNIŠKA CERKEV ITD.
    ZA IZGRADNJO PLEČNIKOVEGA ORLOVSKEGA STDIONA – NISTA – DOKAZANO
    niti država K. Jugoslavija, niti tedanja slo RK CERKEV – DALI – NITI DINARJA .
    VES DENAR JE BIL V ORGANITACI Zveze Orli ZBRAN S PLAČILOM SREČK t.i. EFEKTNE LOTERIJE – ZA ZBIRANJE SREDSTEV ZA IZGRADNJJO STADIONA.
    Plečnik JE IMEL Orle RAD, NI JIM VELIKO RAČUNAL ZA NAČRTE. Nagrade te loterije so bila kolesa, šivalni stroji, glavni dobitek pa je bila Plečnikova VIlA-STADION.
    PLAČATI JE BIO TREBA LE GRADBINCE, ZEMELJSKA DELA PA SO S PROSTOVLJNIM NEPLAČANIM DELOM S T.I. “KULUKOM” OPRAVILI ČLANI Orla,, ZFO, ZDK IN OSTALA KATOLIŠKA MLADINA.
    Torej — ureditev URADNEGA STATUSA OROVSKEGA STADIONA – ne bo težka.
    Toliko za oddih od “RUSIJA NEGATIVNOSTI”
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
    Ne odgovarjam na “reply” zapise na tem portalu pišočih ANONIMNIH domnevno ex KP, ZK SD itd. piscev IN VULGARNIH polit PROVOKATORJEV, KI JIH TUDI NE VIDIM OZ. JIH NE BEREM, KER JIH IMAM POD “BLOKADO” – Njih polit packarijje – naj lepijo kar na portale “MLAD INE”, SD, Levica”, “Svoboda”, MMC RTVSLO, NECENZURIRANO itd, ČE JIM BODO DOVOLILI

Komentiraj