Kaj vse plačate na položnici za elektriko, pa sploh niste vedeli ...

Ko Slovenci prejmemo račun za elektriko ali komunalne storitve, večinoma pogledamo le številko na položnici in se čudimo, kako je elektrika (ali pa odvoz smeti) dandanes draga.

Ne časa ne volje pa nimamo za ukvarjanje s strukturo računa, oziroma s pet decimalnimi številkami zapletenih postavk, navedenih na izpisu. 

Nekaj časa pa si je za to opravilo vzel tviteraš Jernej Fürst in zgrožen ugotovil, da od 21 € na položnici za električno energijo plača le 18 % vsote.  Za kaj mu država odvzame ostalih 82 %, smo se poglobili spodaj.

Vsakič šokiran.. Od 21,24 eur je 3,74 eur štroma.. pol pa prispevki, dajave, ddv... Sam v Slo mamo najcenejši štrom pic.twitter.com/xQvpdqUQPR

— Jernej Fürst (@antigravitypill) 4 May 2016

Takole je davkoplačevalcec Fürst ob tokratnem mesečnem računu za elektriko svoja čustva delil s sodržavljani na družabnem omrežju Twitter. Pretirane radosti nad ugotovitvijo, da je elektrika v Sloveniji ta čas pravzaprav zelo poceni, iz njegovega zapisa ni zaslediti, saj končni uporabnik vseeno plača razmeroma veliko.

Država mu namreč, potiho in kar se da na zapleten način (da se manj opazi), izstavi kopico mini-računov za vse zgrešene energetske investicijske avanture, ki si jih je privoščila na davkoplačevalske stroške.

Poglejmo podrobneje, kaj vse davkoplačevalec Fürst (in vsakdo izmed nas) z računom za elektriko v resnici plačuje.

Omrežnina

Največji strošek na računu je tako imenovana omrežnina. Na spletni strani družbe SODO d.o.o. (sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo), ki si z Eles d.o.o. razdeli denar iz te postavke, piše, da gre denar za vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij, merjenje električne energije in pokrivanje njenih izgub v omrežju.

Največji del denarja torej pobereta državni gospodarski javni službi za to, da elektriko preko kablov, žic in transformatorjev spravita so vašega doma.

Jernej Fürsta je to stalo 8,1 evra (brez DDV), oziroma 38 % celotnega stroška položnice. 

Energija

Pod to postavko je dejanski strošek za električno energijo. O ceni tega se lahko bolj ali manj uspešno pogajate s številnimi ponudniki električne energije in nizka vsota na tem delu računa je lep prikaz učinkovitega delovanja prostega trga, saj je konkurenca pri prodaji elektrike v Sloveniji neizprosna.

Energija VT in MT enostavno pomenita večjo in manjšo tarifo. Prva velja ob delavnikih med 6. in 22. uro, druga pa ponoči ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. Naročite se lahko tudi na enotarifni sistem, cena KWh pa je v tem primeru nekje vmes, vendar bližje ceni VT.

Jernej Fürst je električne energije plačal 3,74 €, oziroma 18 % skupne vsote na računu.

Prispevki in ostale dajatve

Prišli smo do postavke, pod katero država skrije glavnino svojih energetskih grehov.

Prispevek OVE+SPTE, kateremu pripada večino denarja v tej kategoriji, je namenjen subvencioiranju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Denimo sončnih elektrarn, pri vzpodbujanju katerih se je država močno uštela (kot je pred časom na Domovini pisala Andreja Barat), finančno luknjo pa sedaj pokriva z lupljenjem pri računih za elektriko. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah je namreč približno sedemkrat dražja od cene elektrike, kot se jo dobi na nemški borzi, so pred časom izračunale Finance.

Odjemalec Jernej Fürst je za pokritje te razlike aprila odštel 5,17 €, oziroma 25 % celotne vsote na položnici.

Prispevek za delovanje operaterja trga gre javni gospodarski službi Borzen. Kot pišejo na spletni strani, se ukvarjajo z omogočanjem aktivnega poslovanja na trgu vsem udeležencem trga z elektriko. Zanj je odjemalec Fürst prispeval dober cent, oziroma približno 0,5 % celotnega stroška

Trošarina se plača na kilovatno uro porabljene energije, prihodek pa gre, tako kot DDV, direktno v državni proračun.  Odjemalec Fürst je dr. Mramorja v aprilu razveselil z 24 centi, oziroma 1,2 % celotne vsote. 

Prispevek za energetsko učinkovitost gre v blagajno Eko sklada, od tam pa za subvencije energetske obnove stavb - denimo za fasade, menjave oken, toplotne črpalke, strešno izolacijo in podobno. Letno se v Eko skladu nabere okrog 20 milijonov denarja,  Odjemalec Fürst je v aprilu vanj prispeval 6,3 centa, oziroma slabe 3 % celotne vsote.

Davek na dodano vrednost

Na prav vse postavke, tudi trošarino kot že en proračunski vir, država davkoplačevalcem seveda zaračuna še davek na dodano vrednost. Ta pri odjemalcu Fürstu od časov vlade Alenke Bratušek naprej predstavlja 22 % skupne vsote računa, oziroma v konkretnem primeru 3,83 evra.