Kaj so nam predsedniški kandidati povedali o sebi in kaj smo o njih izvedeli po tem, kar so zamolčali

Rok Čakš
3
Rok Čakš

Osebnost kandidatov je za dve tretjini ljudi najpomembnejša pri njihovem izboru predsednika republike in na TV Slovenija so sinoči pripravili oddajo, ki je gledalcem ponudila prav tovrsten vpogled.

V pripravljenih portretih so kandidati mnogo povedali o sebi, nekaj pa smo o njih izvedeli tudi glede na to, kar so se odločili zamolčati. 

Na Domovini analiziramo celostno sporočilo njihovega nastopa, v posebnem članku, objavljenem zvečer, pa bomo posebno pozornost namenili tudi opredeljevanju v koordinatnem sistemu levo-desno liberalno-konservativno, ki je izrisal povedno sliko slovenskega političnega prostora. 

Včerajšnja predvolilna oddaja na TV Slovenija je do sedaj prva na naših televizijah, ki je o kandidatih na letošnjih predsedniških volitvah dejansko nekaj povedala. Bolje rečeno, povedala tisto, kar volivcem pri izboru svojega predsednika največ šteje.

Novinarji nacionalke so so kandidatom res prepustili proste roke, da izberejo kraj snemanja portreta, katere sogovornike in druge prisotne bodo vanj vključili in koliko o sebi bodo pokazali. Ta odsotnost regulative je omogočila, da smo kandidate bolje spoznali tudi po odločitvah, ki so jih glede tega sprejemali. Morda so te o njih povedale več, kot so o sebi spregovorili sami ali njihovi najbližji.

Končno smo lahko nekoliko bolje spoznali kandidatko SLS Suzano Laro Krause. Ne samo njo, pred kamero je pripeljala celotno družino; moža Američana in oba fanta.  Po tej predstavitvi si jo bodo gledalci zagotovo zapomnili še po čem drugem kot zgolj tem, da je “mala in blontna,” kot je v portretu hudomušno ocenila sama. Njeno sporočilo je jasno: Slovenska ljudska stranka je prenovljena, drugačna od tiste, ki je dobila nezaupnico volivcev. Morda celo s premalo konservativnega pridiha za strankino tradicijo in jedrno volilno bazo.

Podoben družinski pristop je ubrala tudi druga konservativna kandidatka, Angelca Likovič. Kamere je spustila na svoje dvorišče, v svoj dom. Poudarila je tisto, kar ji je res pomembno – domačnost, odnosi, vera. Slednjo je, z zgodbo o kapelici Lurške Matere Božje, na posrečen način povezala z ljubeznijo do moža. Ta je namreč imel težave s srcem in v zahvalo, ker se je izvlekel, sta zgradila kamnito kapelco s kipom Marije. Izpoved je izzvenela pristno in se je zagotovo dotaknila katoliških src. Segla je v bistvo tega, kar je najmočnejše orožje stranke, ki jo predstavlja. Excellent job, Angelca, bi dejali Američani.

Praznino prejšnjih soočenj je končno kanček zapolnila Maja Makovec Brenčič. Izvedeli smo, zakaj je fakultetna pisarna njen drugi dom, kot se je nedavno izrazila v predstavitvenem filmu na Twitterju. Umrl ji je namreč mož in očitno nista imela otrok, saj je v oddaji nastopila njena nečakinja. “Zelo vesela, polna energije, zelo rada govori, včasih celo preveč,” smo slišali opis tete iz njenih ust. Zadnja leta s telesno aktivnostjo in prehrano skrbi tudi za zdravje; kar težko jo je bilo prepoznati na arhivskem posnetku, ko je imela tudi do 94 kilogramov. Njen nastop je bil pozitivno naravnan in usmerjen naprej, v prihodnost. Morda je tudi to sporočilo snemanja portreta na premikajočem se vlaku.

Televizijcem je vrata na stežaj v svoj dom in  zasebnost odprl tudi Boris Popovič. Po eni strani presenetljivo, po drugi pa tudi ne, če vemo, da mu svetuje mojster političnega marketinga Sebastjan Jeretič. Odločnega župana, ki ga poznamo predvsem po ostrih besedah na račun tistih, ki ga že leta postavljajo pred sodišča, smo gledalci spoznali s človeške plati – kot ljubečega moža in skrbnega očeta. S tresočim glasom je spregovoril o spremembi v življenju ob smrti očeta – takrat je prevzel odgovornost za družino in prenehal s tekmovalnim relijem. Nedvomno pomembno sporočilo volivcem in portret, pripravljen za odliko.

Na drugačen način, kot študioznega preučevalca zgodovine ter avtorja trinajstih knjig na temo zgodovine Slovencev, smo spoznali tudi Andreja Šiška. Verodostojnost mu daje mnenje prijateljice, etnologinje dr. Duše Krnel Umek. “Je trdna osebnost, ponosen, resnicoljuben, zanesljiv. Je ponosen Slovenec in domoljub. Kar se pri nas skoraj ne sme izreči, pri vseh drugih narodih je čisto normalno.” Slednje potrjuje sledeče sporočilo, da je bil kot vodja specialnega voda zraven pri dogodkih v Pekrah. Domoljubje in zavedanje korenin simbolizira tudi replika knežjega kamna na njegovem vrtu. Šiško je v tem portretu o sebi posredoval bolj pozitivno-sprejemljivo sporočilo kot v svojih radikalnih TV nastopih.

Raje na kamniški stari grad kot na dom pa je televizijce spustil Marjan Šarec. Vrata svoje zasebnosti je glede na nekatere druge kandidate nekoliko priprl, a ne preveč. Tudi on je denimo izpostavil smrt v ožji družini in sicer v kontekstu karikiranja resnosti svojega dela. “Tudi igralski poklic je resno delo. Ko mi je umrla mama, sem čez 15 minut sedel v avto in šel na oder.”  Vidi se, da je eno od njegovih pomembnejših sporočil ljudem, da ni le zabavljač (kot ga poznajo v vlogi Serpentinška), temveč človek, ki k svojemu delu pristopa maksimalno resno in zavzeto. Morda celo preveč resno, predvsem v kontrastu s Pahorjem.  V potrditev svoje resnosti je k portretu povabil tudi kolega režiserja, Marka Nabršnika, s katerim ga (ponovno!) povezujeta “disciplina in resnost pri delu.” O sebi je še povedal, da je bil v reji, oziroma je posvojen.

O Borutu Pahorju verjetno menimo, da že vemo vse, kljub temu pa smo ga imeli priložnost spoznavati v letošnji vlogi pohodnika po Sloveniji. Tudi tokrat je treba Pahorju priznati, da je bistvo kampanje zadel na najbolj domiseln in tudi učinkovit način – nujnega terenskega dela ne opravlja s konvencionalnim obiskovanjem prireditev, temveč na stotine rok stiska mimogrede, ob na videz naključnem srečanju z ljudmi na poti – posrečeno, nevsiljivo, predvsem pa učinkovito. “Ne čutim sebe kot nekoga, ki bi lahko iz prižnice ljudem, ki so razumni in razsodni, govoril o tem kar je prav in kaj ne, ter ultimativno zahteval, da je moje stališče tudi njihovo stališče,” je njegov odgovor tistim, ki od njega zahtevajo, da je moralna avtoriteta. On ni nad ljudmi, temveč je eden izmed njih. Tudi v svojih slabostih in napakah – sporočilo, ki ga dela praktično nepremagljivega.

Krščanske vrednote in družina so na prvem mestu pri Ljudmili Novak, do te mere, da jih ni pripravljena deliti z javnostjo. Je košarkarica, učiteljica … vendar pa moža in otrok na njeni politični poti praktično ne zasledimo, tudi ne v tem portretu predsedniške kandidatke. To daje vtis, da v predsedniško tekmo vendarle ne stopa z vso potrebno pristnostjo in  pripravljenostjo narediti kar je potrebno za dosego (uradnega) cilja – postati predsednica republike. Ta opazna rezerviranost je sicer razumljiva v kontekstu dejanskih ciljev njene kandidature, a paziti bo morala, da s pretirano distanco ne ogrozi tudi teh. Navsezadnje je vsaj pet ostalih kandidatov tukaj iz enakega razloga, pa niso imeli težav z odpiranjem vrat v svojo zasebnost in to je volivcem všečno. Edina referenca na vero je denimo prišla od zgoraj – govor o tem, da bi Slovenija lahko bila uspešnejša, je prekinilo glasno zvonenje iz zvonika bližnje cerkve. “Ženska polna vrednot, poštena, z jasnimi cilji, življenjskimi izkušnjami in veliko življenjske modrosti,” jo je vendarle dobila priložnost opisati svakinja, pri čemer je zagotovo bila iskrena.

Romana Tomc je televizijce popeljala na Ljubljanski grad in kot je lucidno pripomnil komentator v studiu Luka Lisjak Gabrijelčič, morda s tem že napovedala kandidaturo za županjo Ljubljane. In jasno, pod njenim županovanjem bi na gradu nedvomno plapolala tudi slovenska zastava, ki je Janković noče izobesiti. A ustavimo se najprej pri teh volitvah. “V Slovenskem prostoru smo preveč razdeljeni. Eni na eni strani, drugi na drugi strani in vsakdo misli, da je najbolj pameten,” je še ena izmed izjav, ki nekako ne gre v kontekst politike njene stranke; razen če je to, kot so pripomnili tudi komentatorji, mehčanje pozicij SDS pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami. Kot pravi, je njena značilnost, kar ji mnogi tudi zamerijo, da skuša vse zadeve pripeljati do konca. “Ko smo se zadnjič pogovarjali doma, je recimo moja hči rekla, da sem kar očitno preveč zahtevna in pedantna, da je vse narejeno za pet+.” V svoj portret je vključila tudi partnerja: “to je moj Andrej, zelo sem srečna z njim in to je moja ljubezen.” 

Po ponedeljkovem večeru volivci, ki so si vzeli dve uri časa za ogled predvolilne oddaje na TV  Slovenija, o svojem bodočem predsedniku in njegovih izzivalcih nedvomno vedo več. A hkrati oddaja ni prinesla preskoka v razmerju med vodečim kandidatom in tremi zasledovalci z možnostmi za uvrstitev v drugi krog.

Pomenljivo, ampak zdi se, da so sinoči več želje, volje in ambicije pokazali kandidati, ki so jih mediji v tej predsedniški tekmi že zdavnaj odpisali. Zanimivo bo videti ali se bo slednje odrazilo tudi v njihovi javnomnenjski podpori.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 3

  1. Sam soočenj ne gledam – kot že nekaj časa ne televizije. Tako da zahvala vsem na Domovini, na twitterju in facebooku, ki opravljate to tlako in mi naslednje jutro z kratkih minutah omogočate izvedeti, če se je kaj pomembnega zgodilo 🙂

  2. Predstavitev devetih predsedniških kandidatk in kandidatov v produkciji nacionalne TVS je bila zgledno pripravljena in s strani Borisa E. Berganta tudi profesionalno vodena.
    Kratke portretne predstavitve kandidatov so bile simpatične, afirmativne, spoštljive in najbrž vseskozi v skladu z željami in pričakovanji kandidatov ter njihovih volilnih štabov. Iz teh nadziranih “vdorov” v zasebnost in osebnost posameznih kandidatov seveda ni bilo mogoče pričakovati ničesar, kar bi po nepotrebnem zasenčilo ali celo postavilo pod vprašaj njihovo osebo. Nasprotno. Zdi se, da bi voivci z vsakim od njih kot s prijaznim in prijetnim sodržavljanom z veseljem kdaj popili kavo in si izmenjali nekaj spodbudnih besed. Kar je tem portretom zagotovo v prid. Odlična ter pomenljiva je bila tudi zamisel, da si je vsak od kandidatov moral izbrati osebnost iz slovenske zgodovine, ki navdihuje njega in bi lahko navdihovala tudi državljane Slovenije.
    Kritično in strokovno kvalificirano distanco so vzpostavljali štirje kompetentni komentatorji v studiu, ki jim je uspevalo razkrivati določena skrita ozadja “nastopov” in izrečenih besed, ne da bi se ob tem izrazito postavljali na stran kogar koli ali izrazito proti komur koli.
    Za sklepni okvir “predsedniške teme” sta poskrbela prof. dr. Kavčič z razumljivo razgrnjenimi ustavnopravnimi okvirji nalog in pooblastil Predsednika RS ter Mojca Širok z nadvse raznoliko in pestro prakso volitev ter pooblastil predsedniške funkcije v drugih evropskih državah.
    Vsekakor zgledno celovita in na ustavnopravne okvirje trdno oprta informacija, ki bo pomagala volivcem, če bodo dejavno in kritično sledili predvolilni kampanji vseh kandidatov še naprej. Do odločilnega premisleka nam bodo mediji, upam, pripravili še kakšno podobno domišljeno presenečenje, ki bo omogočilo čim bolj premišljeno, pretehtano in pozitivno presojo ter končno odločitev.

  3. Spremljal sem predstavitve. Vsak se je predstavil tako kot si je zamislil. Zanimiva je bila tudi izjava kandidatov, kdo je za posameznega kandidata najpomembnejši Slovenec. Tudi po tej izbiri si lahko ugotovil, kateri kandidat oz. kandidatka ti je najbolj blizu.

Komentiraj