Kaj prinašajo novi predlogi medijske zakonodaje in zakaj jim na RTV nasprotujejo?

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo medijsko zakonodajo, ki je ves čas tema, na kateri se lomijo kopja. Tako predlog spreminja zakon o medijih, zakon o STA, zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah in zakon o RTV.

Največje spremembe se, če bo predlog seveda sprejet, obetajo pri financiranju nacionalne RTV. Tri odstotke zbranega prispevka RTV bi se tako po novem namenilo za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Spremembe se obetajo tudi na STA, kjer bi se spremenilo imenovanje nadzornikov in možnosti razreševanja direktorja.

Nova medijska zakonodaja posega tudi v glasbene kvote na slovenskih radiih. Predvsem pa mnogi vladi oporekajo zelo kratek rok za javno razpravo o spremembah. Vlada namreč za pripombe s strani javnosti daje na voljo sedem dni oz. pet delovnih dni.

Predlogi zakonov sicer še niso niti koalicijsko usklajeni, vlada pa komentarje na medijsko zakonodajo pričakujejo do 15. julija, kar je mnoge zmotilo, saj pravijo, da je to izrazito premalo za resno in strokovno razpravo. Podobno se je sicer zgodilo že pri predlogih sprememb drugih preteklih vlad. Novele sicer precej spreminjajo obstoječo zakonodajo, zakoni pa naj bi šli v obravnavo po rednem postopku.

Glavna srž nestrinjanj: razdeljevanje RTV prispevka

V zakonu o medijih in RTV najbolj odmeva sprememba razdeljevanja prispevka za RTV, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Izpad dohodka bi RTV po predlogu nadomestila z odpravo omejitve obsega oglaševanja v radijskih programih in tudi na RTV Slovenija.

V zakonu o medijih pa “z namenom omogočanja konkurenčnejših pogojev na trgu” rahljajo nekatere programske obveznosti radijskih in televizijskih programov, odpravljajo stroge omejitve radijskega oglaševanja ter zagotavljajo pravne podlage za nastanek novih tematskih radijskih programov in za lokalizirano radijsko oglaševanje.

Nova pravila za glasbene kvote

V zakonu o medijih so med drugim tudi dopolnili definicijo javnega interesa, v katerega sodi tudi pluralnost, ki je razdelana na lastniško svetovnonazorsko in pluralnost medijske ponudbe. Omenjeni zakon nadgrajuje tudi določbe, ki navajajo, da je prek medijev prepovedano spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni, svetovnonazorski ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihovati narodno, rasno, versko, spolno, svetovnonazorsko ali drugo sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na razlikovanju glede na druge osebne okoliščine ali globoka prepričanja. O ravnanjih odloča pristojno sodišče v skladu s kazensko zakonodajo.

Spremenila bi se tudi določba o popravku, kjer namesto navedbe, “da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes”, piše, da ima vsakdo pravico doseči objavo popravka objavljenega besedila.

Nova medijska zakonodaja posega tudi v glasbene kvote na slovenskih radiih. Delež slovenske glasbe mora obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega in televizijskega programa. Pri tem pa se med slovensko glasbo vštevajo skladbe, ki so izvajane v slovenskem jeziku ali instrumentalne skladbe, ki so producirane ali izdane v Sloveniji.

S sprejetjem novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pa bi na televizijskih programih RTV Slovenija povečali dopusten obseg oglaševanja.

Spremembe tudi na STA

Spremembe zakona o STA prinašajo spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja STA. Po novem bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič že v 15 dneh od uveljavitve zakona. Zdaj državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev. Spremembo na ministrstvu za kulturo utemeljujejo z dejstvom, da je STA organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, zato tudi za organe STA predlagajo način imenovanja in razrešitve, kot velja v gospodarskih družbah.

Po novem zakonu v členu, ki govori o načelih neodvisnosti in nepristranskosti, ne bi bilo več navedbe, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

Spreminjajo se tudi določila glede javne službe. Besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije se namreč iz javne selijo v tržno dejavnost, del te pa bo tudi objavljanje video klipov z novinarskih konferenc, skupaj z magnetogramom.

Jasne medijske strategije ni oblikovala nobena vlada do sedaj

Predlog je danes prejel več kritik, tako s strani politike, kjer so mu nasprotovali predvsem v opoziciji. Svoje nasprotovanje so izrazili tudi v Društvu novinarjev Slovenije, ker so bili kritični predvsem do kratkega roka javne obravnave in dejstva, da so zakoni nastali brez sodelovanja s ključnimi deležniki. Številne moti tudi preobrazba RTV prispevka v medijski prispevek, čemur nasprotujejo predvsem na RTV, ki bi s tem doživela močan upad dohodkov. Predvsem pa kritiki zakonu očitajo odsotnost strategije in jasne medijske politike, ki je do sedaj ni oblikovala nobena od preteklih vlad.