Juan Pablo Maschio, obujevalec gradov: Slovenci potrebujemo precej več ljubezni do svoje kulturne dediščine

POSLUŠAJ ČLANEK
Juan Pablo Maschio je argentinski Slovenec, rojen v Buenos Airesu. Že od otroštva je kazal veselje do različnih umetnosti, a njegova največja ljubezen so vedno bili srednjeveški gradovi.

Študiral v Italiji in v rodni Argentini. Skoraj 100 let po tem, ko so njegovi predniki emigrirali čez lužo, pa se je vrnil v Slovenijo. Zaposlen je v Postojnski jami, kjer je prvi odkril jajčeca človeške ribice, ki so osupnila svet.

Zaradi ljubezni do gradov, predvsem pa do slovenske kulturne dediščine, je začel s projektom Feniks. Ure in ure preživi na terenu, kjer si ogleduje ruševine slovenskih gradov.

Ko vse natančno izmeri in preračuna, z naprednimi računalniškimi 3D tehnologijami oblikuje podobo gradov, kakršni so stali stoletja nazaj. Vse z namenom, da če bi se našel investitor, ki bi jih želel vrniti v življenje, da bi načrti že bili pri roki.

Z Juanom smo se pogovarjali o tej njegovi ljubezni, pa tudi o problemih na področju vzdrževanja slovenske kulturne dediščine in primerjav s tujino.

Rojeni ste v Argentini pa vseeno obožujete slovensko kulturno dediščino, kulturo in predvsem gradove.
Moja ljubezen do Slovenije mi je bila privzgojena s strani očeta in prababice. Onadva sta mi vedno pripovedovala o Sloveniji, še posebej prababica v svojih lepih zgodbah.

Že od malega so mi bili všeč gradovi in vitezi. Tukaj v Sloveniji jih imamo dosti in zato sem jih imel priložnost raziskati ter zagnati projekt Feniks.

Se vam zdi, da v Sloveniji s kulturo in dediščino ravnamo primerno?
jpm osebno 2Jaz sem sem doštudiral arhitekturo v Italiji, kjer se veliko ukvarjajo s kulturno dediščino in jo bolj spoštujejo. Italijani so mojstri za restavriranje in obnove. Žalostno je biti potomec Slovencev in ugotoviti, da je dežela tvojih prednikov edina, ki ne spoštuje ali se dovolj posveča kulturni dediščini.

Veliko je držav, ki imajo manj prihodkov, ampak so zelo napredne in bolj skrbijo za dediščino. Mi, ki smo zraven Italije, pod Avstrijo in blizu najmočnejše države v Evropi (Nemčija, Švica), pa nimamo pojma o tem, kako se restavrirajo objekti (ker nimamo šole za to).

Zanimivo je, da Romunija, Hrvaška, Slovaška, Poljska ali Češka zelo investirajo, čeprav so bolj daleč o ekonomskega središča Evrope in so bolj skromne. A so vseeno  svetlobna leta pred nami ... Tiste, ki imajo več prihodkov, so najbolj aktivne in so že začele rekonstruirati objekte, od katerih je ostalo manj kot 5% od zidov in notranje opreme.

Bi lahko povlekli vzporednico med tujino in Slovenijo tudi v tem, koliko govorijo o preteklosti in jo hočejo razumeti?
V drugih državah opažam, da se o preteklosti učijo, jo razumejo in čeprav se z njo ukvarjajo, še vedno hkrati zrejo v prihodnost in napredujejo. Nemčija je bila denimo dvakrat uničena, zbombardirana do temeljev, politično razdeljena tudi s fizičnim zidom in še vedno plačuje vojno škodo, ampak vseeno oni so šli naprej in so postali najmočnejši.

V Sloveniji vidim, da se večina ljudji še vedno krega zaradi preteklosti in so razdeljeni v sedanjosti. Torej kaj potem lahko pričakujemo za prihodnost? Če si želimo napredovati, moramo nekako združiti Slovence. Govorim o državi, ki ima več priložnosti kot Švica, ker smo vsi isti narod, imamo več naravnih danosti (hribe, morje, plaže, turizem, jame, gradovi ...), pa še ljudje so bolj močni.

primerjava gradoviVaša velika ljubezen so gradovi, računalniško jih rekonstruirate v 3D tehniki. Kako in zakaj ste se tega lotili?
Želim si, da moji 3D načrti dosežejo ljudi in jih združijo, da bi začeli bolj razmišljati o prihodnosti. S tem sem že zmagal.

Opozorili ste na marsikatero nepravilnost pri vzdrževanju nekaterih gradov in druge kulturne dediščine. Večkrat ste s svojimi predlogi trčil ob zid. Vas strokovnjaki niso pripravljeni poslušati?
Niso pripravljeni, ker ljudje delajo samo tisto, kar morajo narediti in se ograjujejo od vsega ostalega. Če bi jaz videl, da pride tujec, ki veliko ve o teh stvareh in hkrati prinese veliko znanja iz tujine, da hoče pomagati, se želi povezovati itd. ...  obenem pa je še potomec Slovencev, bi ga takoj sprejel.

Zakaj objekti pri nas po tvojem mnenju propadajo?
Večinoma propadajo, ker ni strasti. Organi so preveč zahtevni, ne pomagajo pri vzpodbujanju ljudi, ampak jih omejujejo. Torej lastnik se preneha truditi, ker se naveliča ukvarjati s takimi stvarmi.

Državni objekti propadajo, ker organi niti ne skrbijo za pridobivanje sredstev in se vedno vrtijo v začaranem krogu, ker razmišljajo samo, v kaj bi predelali objekt, namesto ustaviti njihovo propadanje.

3D Tabor Povir
3D Tabor Povir


Se v teh zadevah kaj premika na boljše?
Opazil sem, da zadnje čase majhne skupine ljudi so se začeli združevati in vlagati denar ali iskati sredstva za obnovo objektov, ampak to je šele začetek.

Mogoče je dobro da pride tjec in sam vloži denar, če obnovi objekt. Na tak način bi Slovenci izgubili dostop do gradu, ne bi pa izgubili celotnega objekta za vedno, ker bi propadel.

Se vam zdi, da se v šolah dovolj poudarja slovensko kulturo?
Ne, v šolah bi morali bolj vzpodbujati ljubezen do kulture, države in njenih simbolov. Lahko bi učili več lepih stvari, ne samo prvo in drugo svetovno vojno. Srednjeveško, renesančno in baročno obdobje imajo več vsebin, ki lahko pokažejo, da so se v tej deželi zgodile zelo pomembne stvari, na katere bi Slovenci lahko bili ponosni in bi ugotovili, da je ta dežela zelo pomembna.

Delate v Postojnski jami in ste bili prvi, ki je odkril jajčeca človeške ribice. Kako pomembna stvar se vam to zdi za Slovenijo?
Ja, je zagotovo pomembno za prepoznavnost Slovenije v svetu. Zanimivo je, da je to odkril Argentinec, ki je potomec Slovencev.

grad2
3D palača Haasberg, Planina
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike