Joe Biden se je poslužil načina vladanja, ki ga je še jeseni označil za "diktatorskega"

Peter Merše

foto: youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Joe Biden je v prvih devetih dneh svojega predsedovanja podpisal več kot 40 izvršnih ukazov. S tem je presegel skupno število izvršnih ukazov, ki sta jih Trump in Obama podpisala v prvih 100 dneh svojega vladanja.

Ukrepi so v prvi vrsti namenjeni odpravljanju politik Donalda Trumpa ter reševanju Združenih držav zaradi pandemije koronavirusa. S svojim izražanjem katoliške vere in hkrati ravnanjem v nasprotju z njo pa je nemalo razdora vnesel tudi med ameriške katoličane in njihove škofe.

Zaspani Joe (Sleepy Joe), kot je Donald Trump imenoval svojega tekmeca Joeja Bidna, ki je 20. januarja prisegel kot 46. ameriški predsednik, je začel s polno paro podpisovati izvršne ukaze. V prvih devetih dneh jih je podpisal že več kot 40.

Biden rekorder v izvršnih ukazih – še oktobra je tak način vladanja označeval za »diktatorskega«


Donald Trump je v istem času podpisal 6 izvršnih ukazov, pred njim pa jih je več kot toliko podpisal le Barack Obama (9). Biden jih je toliko podpisal prvi dan. Po devetih dneh na oblasti pa je že presegel številko, ki so jo njegovi predhodniki dosegali po 100 dneh vladanja. Dosedanji rekorder Trump je v prvih sto dneh vladanja podpisal 33 ukazov, Obama 19, George Bush pa zgolj 11. In to kljub temu, da je Biden še oktobra kritiziral Trumpove izvršne ukaze, češ: »Ne moreš vladati z izvršnimi ukazi, razen če si diktator.«

Čeprav je določeno povečanje po svoje razumljivo zaradi epidemije koronavirusa, s katero se trenutno soočajo ZDA, je večina ukazov usmerjena v odpravljanje Trumpovih politik.

Biden je tako med drugim ustavil gradnjo zidu na meji z Mehiko, odpravil prepoved transspolnim posameznikom služenja v vojski, odpravil omejitve potovanj iz nekaterih muslimanskih držav, preklical gradnjo plinovoda Keystone, ponovno vzpostavil program, ki omogoča bivanje ilegalnim priseljencem, ki so v ZDA vstopili kot otroci. ZDA je tudi vrnil k Pariškemu podnebnemu sporazumu in Svetovni zdravstveni organizaciji, od katerih je odstopil Donald Trump in odpravil omejitve, ki jih je njegov predhodnik vnesel v t.i. »ObamaCare«.

Na področju pandemije je sprožil akcijo »100 dni z maskami«, dodatno financiral raziskave na področju covida 19, razširil testiranje ter predlagal 1,9 bilijona dolarjev vreden reševalni paket za obnovo po pandemiji.

Z odpravo Mexico City Policy znova omogočeno financiranje promocije splava po svetu


Že drugi dan svojega predsednikovanja je odpravil tudi Mexico City Policy – prepoved vladnega financiranja organizacij, ki po svetu promovirajo splav kot obliko načrtovanja družine. Ukrep je prvič uvedel republikanec Ronald Reagan leta 1984, od takrat pa so ga demokratski predsedniki vselej odpravili, republikanski pa znova vzpostavili, tako da je bil v zadnjih 36 letih v veljavi 21 let. Leta 1984 je Biden, takrat še senator, ukrep podprl.

Mexico City Policy predvideva, da Ameriška agencija za mednarodni razvoj sredstev ne sme razdeljevati organizacijam, ki promovirajo splav. V času, ko uredba ni bila v veljavi, so namreč velike mednarodne abortivne korporacije kot je Marie Stopes International in Planned Parenthood Federation agresivno promovirale splav, še posebej v Afriki in Latinski Ameriki, ki sta tradicionalno splavu nenaklonjeni celini.

Z razširitvijo predsednika Trumpa se je uredba nanašala na preko 8 milijard dolarjev ameriške pomoči, namenjene za zdravstvo po svetu letno. Največja abortivna giganta sta bila s to uredbo »prikrajšana« za 100 milijonov (Planned Parenthood) oz. 80 milijonov (Marie Stopes) ameriških dolarjev samo v letu 2017. Kot ugotavlja kongresnik Chris Smith se »izguba« pri dostopu do zdravstvenih storitev v državah v razvoju s tem ni zmanjšala, saj so neabortivne storitve z ameriškim financiranjem prevzeli drugi ponudniki.

Biden in Harrisova bosta na vseh področjih promovirala splav


Biden namerava odpraviti tudi Pravilo zaščite življenja, ki se nanaša na Program načrtovanja družine in kontracepcije in ne dovoljuje financiranja ponudnikov, ki so del abortivnih klinik ali oz. svoje stranke usmerjajo k splavu. Zaradi tega pravila se je denimo iz programa umaknila veriga abortivnih klinik Planned Parenthood in se s tem odpovedal dodatnim 60 milijonom dolarjev.

Biden in podpredsednica Kamala Harris sta se v skupni izjavi ob obletnici sodne odločitve Roe vs. Wade, ki je v celotnih ZDA uvedla dostop do splava, tudi zavezala, da bosta odločitev sodišča prevedla v zvezni zakon, ki bo uzakonjal splav. Na ta dan sicer tradicionalno poteka tudi pohod za življenje. Zadnja leta se ga udeležuje več milijonov Američanov, lani prvič v zgodovini tudi ameriški predsednik. Letos je pohod za življenje zaradi epidemije in razmer po napadu na ameriški kapitol potekal zgolj spletno.

Ameriški škofje razdeljeni glede podpore Bidenu, ki se deklarira za katolika, a s svojim početjem med njih vnaša zmedo


Kot deklariran katolik pa Joe Biden vnaša precej nemira tudi med ameriške katolike. Nekateri so namreč veseli, da so dobili predsednika, ki katolike razume, hkrati pa so mnoge njegove politike, med drugim tudi odnos do življenja, v drastičnem nasprotju z učenjem katoliške Cerkve.

Los Angeleški nadškof Jose Gomez je že na dan inavguracije v imenu ameriške škofovske konference podal izjavo, v kateri izraža željo po sodelovanju z Bidenovo administracijo, a hkrati opozoril, da se je v predvolilni kampanji zavzemala za določene politike, ki predstavljajo moralno zlo, najresneje ravno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in spola.

Gomezovo izjavo je kot »nepremišljeno« in precedenčno označil kardinal Blase Cupich. Ta tudi meni, da ni primerno na dan inavguracije podajati kritik administracije. Še dodatno zmedo pa je te dni povzročil papež Frančišek, ki se je s Cupichom srečal tik za tem.

Na dogajanje se je odzvalo še več drugih ameriških škofov. Nadškof Kansas Cityja Joseph Naumann je denimo zapisal: »Žalostno je, da je med predsednikovimi prvimi uradnimi aktivnostmi aktivna promocija uničevanja človeških življenj v državah v razvoju.« Katoličane je pozval tudi k molitvi in postu za predsednika Bidna, da bi prenehal vnašati zmedo glede katoliškega nauka s teptanjem svetosti življenja in hkrati predstavljanjem sebe kot katolika. Dotaknil se je tudi svetega obhajila: »S tem, ko ga prejmemo in rečemo amen, izrazimo vero v nauk katoliške Cerkve. Ne želimo, da bi ne-katoliki s prejemom obhajila izražali nekaj, v kar ne verjamejo. Integriteta zavezuje tudi katolike, da ne prejemajo evharistije, medtem ko zavestno ravnajo v neskladju s temelji katoliškega nauka.

Denverski nadškof Samuel Aquila je v nedeljski homiliji opozoril, da »če življenje ni cenjeno na začetku in na koncu, tudi vmes ni.« Vodilne demokratske politike je opozoril, da njihovo ravnanje ni v skladu z evangelijem. Pozval je tudi vse katoličane, da se vprašajo, če je njihova vest skladna z evangelijem. Katolike je tudi pozval k prijaznosti do zagovornikov splava, še posebej žensk, ki so splavile ter naj molijo za njihovo spreobrnjenje k življenju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike