Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"

Nemško gospodarstvo je bilo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja označeno za »bolnika Evrope«. Reformno naravnan socialdemokrat Gerhard Schröder je krivuljo obrnil, sledilo je »nemško zlato desetletje«. Zaradi vrste slabih odločitev – ob pomoči zunanjih šokov – se oznaka »bolnik Evrope« vrača. Po mnenju ekonomista, ki je besedno zvezo pred četrt stoletja vpeljal, so tako črnoglede napovedi prenagljene.

Nemško gospodarstvo se bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kot edino od najrazvitejših letos skrčilo. Razlog za šepajočo ekonomijo pa ni samo zgrešena energetska politika, ki jo je dokončno razgalila vojna v Ukrajini. Težave so prisotne že več let, denimo v obliki okostenele birokracije, ki zavira projekte, in pomanjkanju delovne sile. 

Zdi se, da se je vlada Olafa Scholza, ki jo plaši vzpon AfD-ja na javnomnenjskih anketah, vendarle začela odzivati – tako na področju migracij kot tudi gospodarstva. Pred mesecem dni so predstavili mini davčno reformo, na pomoč pa so priskočili tudi nemškemu gradbeništvu, ki se je znašlo v globoki krizi. 

Padec konkurenčnosti

Nemški BDP je dosegel raven pred epidemijo šele junija. Do takrat so bile države v območju evra že 2,6 odstotka nad predkrizno ravnjo. Toda težave so prisotne že dlje. »Če izvzamemo krizo zaradi koronavirusa, je uspešnost začela šepati že leta 2017. Strukturne težave so torej prisotne že nekaj časa,« je dejal nemški bančnik Jörg Krämer.

Pomenljiv je podatek, da je Nemčija na lestvici konkurenčnosti IMD šele na 22. mestu, pred desetletjem pa je bila v prvi deseterici. Konkurenčnost države vztrajno zmanjšujejo naraščajoči stroški dela, visoki davki, zadušljiva birokracija in slaba digitalizacija javnih storitev. Na premnogih področjih stvari ne tečejo, kot bi morale: nemške železnice so denimo postale sinonim za zamude, kar predstavlja na drugi strani meje velike preglavice točnim Švicarjem.

Uvrstitev Nemčije na lestvici mednarodne konkurenčnosti IMD:

Vir: IMD, Barenberg

Pretirana odvisnost od Kitajske

Nemška centralna banka je v svoji oceni zapisala, da je eden glavnih razlogov, zakaj je nemški model v nevarnosti, pretirana odvisnost od Kitajske. 29 odstotkov nemških podjetij namreč ključne materiale uvaža ravno iz te države. Trgovanje med državama je v zadnjem času upadlo; če bi bile zaradi stopnjujočih geopolitičnih napetosti trgovske poti motene, pa bi to pomenilo dodaten pretres. 

Glede Kitajske je zato Berlin sprejel novo strategijo: podjetjem je bilo naročeno, naj zmanjšajo odvisnost od Pekinga, ob opozorilu, da vlada ne bo poravnala računa, če bodo postala žrtev geopolitičnih tveganj. Raziskava nemške centralne banke je pokazala, da je več kot 40 odstotkov industrijskih podjetij, ki ključne komponente uvažajo, že zmanjšalo svojo izpostavljenost.

Je val pesimizma pretiran?

Holger Schmieding, glavni ekonomist pri banki Berenberg, ki je leta 1998 vpeljal besedno zvezo »bolnik Evrope«, v svoji nedavni študiji ugotavlja, da se Nemčija resda sooča z velikimi izzivi, toda trenutni val pesimizma je po njegovem mnenju pretiran.

Gospodarski odboj po epidemiji – Nemčija zaostaja:

Vir: Barenberg

Gradbeništvo 

V velikih težavah se je znašlo tudi nemško gradbeništvo, ki zaposluje 2,3 milijona delavcev. 

Vlada pa bo odstopila tudi od strožjih energetskih standardov (denimo pri izolaciji stavb), ki so bili sprejeti v želji po doseganju podnebnih ciljev. »Visoke obrestne mere in inflacija so veliko breme za gradbeno industrijo. Izolacijski ukrepi lahko zdaj počakajo,« je dejal minister za gospodarstvo Robert Habeck, ki prihaja iz vrst Zelenih.

Mini davčna reforma

Operativnost vlade je sicer močno okrnjena zaradi precejšnjih ideoloških razlik med levo usmerjenimi Zelenimi na eni strani in bolj podjetniško usmerjenimi liberalci (FDP) na drugi. Finančni minister in vodja liberalcev Christian Lindner je bil s predlogom davčnih olajšav za podjetja sprva blokiran, pred mesecem dni pa so se v koaliciji vendarle dogovorili.

Z mini davčno reformo želijo izboljšati nemško konkurenčnost in dati gospodarstvu »nove impulze za rast«. Paket davčnih razbremenitev v višini 7 milijard evrov je namenjen majhnim in srednjim podjetjem, ki predstavljajo hrbtenico nemškega gospodarstva. Vlada upa, da bodo podjetja zaradi manjšega plačila davka od dobička več vlagala in tako pripomogla k nujno potrebnemu zagonu gospodarstva.