Janša: Ker niso bile izvedene ključne reforme, so nekateri sistemi danes še vedno taki, kot so bili pred osamosvojitvijo

Privzeta profilna slika
Leon Oblak
Vir: Tomo Strle/CITRUS

V spomin na 35-letnico ustanovitve koalicije Demos je v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v Ljubljani potekal pogovorni večer, na katerem so se na tedanje dogajanje ozrli ključni akterji osamosvojitve – poleg predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta še Janez Janša, dr. Dimitrij Rupel, Igor Bavčar in Janez Podobnik.

Kot je izpostavil Peterle, tovrstni dogodki nimajo namena poglabljati polarizacije, želijo pa prispevati k političnemu razvoju, ki bo v duhu vrednot osamosvojitve omogočil dokončanje demokratične tranzicije in s tem nov razvojni zalet Slovenije. »Kdor hoče doživeti slovensko poletje, naj dela za dokončanje slovenske pomladi,« je bil jasen.

Dogodek je že pred začetkom zaznamoval incident. Pogovorno omizje bi morala namreč voditi Rosvita Pesek, voditeljica Odmevov, a ji je vodenje prireditve prepovedala Polona Fijavž, odgovorna urednica informativnega programa na Televiziji Slovenija, češ da ne more voditi pogovora z nikomer, ki je lahko potencialni gost Odmevov. Novico je za Nova24TV potrdila tudi Peskova, ki je bila zato na dogodku prisotna med občinstvom, ob začetku pa je bila deležna tudi bučnega aplavza in podpore navzočih. Dogodek je nato povezovala Tanja Dominko z Radia Ognjišče.

Omizje bi morala namreč voditi Rosvita Pesek, voditeljica Odmevov, a je v javnost prišla novica, da ji je vodenje prireditve prepovedala Polona Fijavž.

Partija je Slovenijo razdelila, Demos jo je povezal

»Ko se soočamo z novimi resnimi izzivi, bi bilo prav, da pokažemo zrelost tudi v odnosu do dveh političnih projektov, ki sta zaznamovala prejšnje stoletje naše zgodovine – revolucionarni projekt partije in osamosvojitveni projekt Demosa,« je povedal Lojze Peterle. Po njegovem mnenju časovna oddaljenost narekuje potrebo po vrednotenju Demosovega pojava. »Dolžno razlikovanje temeljnih dejstev pa je smiselno samo, če zadeve brez mitske ali kakršnekoli druge interesne megle poimenujemo s pravimi besedami. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil Demos enkratna koalicija celega loka demokratičnih strank, če jemljemo stranke po evropskih kriterijih.«

Vir: Klemen Lajevec / Domovina

Koalicija je po njegovem prepričanju takrat razumela, da gre za preživetje Slovenije. »Partija se ni borila za samostojno, tudi ne demokratično slovensko državo. Podrejena kominterni in Beogradu je delala za sovjetizacijo tega dela Evrope, v interesu cilja tudi nekaj časa kolaborirala s Hitlerjem. Projekt Demosa pa je temeljil na spoštovanju dostojanstva človeka in naroda, hotel je svobodo za vse, ne samo za 'naše'. V tem duhu se je tudi trudil za sodelovanje z opozicijo. Projekt Demosa ni predpostavljal jam, tudi ni poznal političnih zapornikov.« Projekt partije je Slovenijo razdelil, projekt Demosa jo je povezal, je še dodal. Po osamosvojitvi smo postali žrtve zadrege, da osamosvojitev ni bila projekt partije, zaradi česar se nam dogaja »relativiziranje osamosvojitve in Demosa s poudarjanjem NOB. Zato na Trgu republike politično unikatno in anahronistično, v nasprotju z duhom ustavnih vrednot, kraljuje spomenik revoluciji, ki ga je postavila totalitarna oblast.«

Projekt Demosa je temeljil na spoštovanju dostojanstva človeka in naroda, hotel je svobodo za vse, ne samo za 'naše'.

Pojmi resnica, svoboda, ljudstvo in neodvisnost so ukradeni

Po prepričanju tedanjega obrambnega ministra Janeza Janše je vzrok za nedokončano demokratizacijo ta, da Demos ni dobil dvotretjinske večine. »Tudi večina, ki je bila dovolj za izvolitev vlade, je bila zelo pičla.« Ko sta bila glavna cilja Majniške deklaracije, tj. formalna demokratizacija in osamosvojitev, dosežena, so se pokazale razlike. »Ko je šlo za kapital, so tisti, ki so rekli, da je vse družbeno, zelo dobro vedeli, kako to spremeniti v njihovo. Danes je Slovenija edina postsocialistična država, kjer je večina hotelov še vedno v državni lasti.« Ker niso bile izvedene ključne reforme, so nekateri sistemi danes še vedno taki, kot so bili pred osamosvojitvijo, je nadaljeval in povedal, da je na prvem mestu zagotovo sodstvo.

Kritičen je bil tudi do novega predloga medijskega zakona. Ob tem je dejal, da so bili pojmi resnica, svoboda, ljudstvo in neodvisnost ukradeni. »Vse je ravno nasprotno od tega. V Janezovem evangeliju piše, da je bila na začetku Beseda. In vse se začne pri njej. Če hočemo, da se slovenska pomlad dokonča, si je treba nazaj priboriti besedo, to pa ni možno brez svobode govora,« meni Janša. »Demokracija je to, da vladajo ustanove, ki dobijo glasove na volitvah. Ne pa, da se nekdo proglasi za glas ljudstva in ima potem več prostora na 'depolitizirani' nacionalni televiziji in Pop TV kot stranka, ki je dobila 300 tisoč glasov.«

Janša: »Če hočemo, da se slovenska pomlad dokonča, si je treba nazaj priboriti besedo, to pa ni možno brez svobode govora.« 

Žalosti ga vladna ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. »Dokler bomo ločevali mrtve na tiste, ki jih lahko pokoplješ, in na tiste, ki jih ne smeš pokopati, potem je končna posledica tega izjava zadnjega šefa partije in bivšega predsednika republike, ki je rekel, da ni pogojev za sodelovanje preko političnih blokov.«

Izgubili izvirno navdušenje za neodvisnost

Igor Bavčar je izjavil, da je bil nastanek samostojne države »pravi čudež« in poudaril, da je bil Demos prva politična sila, ki je imela v programu lastno slovensko državo in ki je imela tudi moč. »V okolju, ki je v veliki meri ostalo nespremenjeno, kar zadeva odnose do lastne države, imamo danes intelektualni potencial, ki se zbira na naši univerzi, ki še vedno živi v teorijah o odmiranju države, o socialističnem samoupravljanju. Danes imamo prevladujočo ideologijo vodenja države skozi nevladne organizacije, mimo izgrajevanja demokratičnih ustanov, ki so temelj razvoja vsakega naroda,« je povedal.

Foto: Jaka Krenker / Domovina

Da se je Slovenija z vstopom v NATO in EU vzpostavila kot normalna zahodna država, je prepričan dr. Dimitrij Rupel. »Če Slovenija leta 1992 ne bi pravočasno postala mednarodno priznana država, bi danes morda imeli oskubljeno diktaturo, kot jo imajo Rusi in Srbi.« Poleg tega je opozoril, da je Slovenija po letu 2008 izgubila »izvirno navdušenje za neodvisnost«.

Janez Podobnik pa je podčrtal, da slovenska država ni nastala po naključju. »Prvič po letu 1945 se je zgodilo nekaj ključnega za narod, kjer komunistov ni bilo zraven. Zgodovinarji boste povedali, ali lahko v naši novejši zgodovini še najdemo dogajanja, kjer je bila prisotna taka skladnost in sinteza intelektualnih demokratičnih elit ter avtentičnega ljudskega gibanja čutečih slovenskih ljudi. Jaz ga ne najdem.« Ustavil se je tudi pri vlogi slovenskih katoličanov med osamosvojitvijo, ki je bila po njegovem prepričanju neprecenljivo velika. »To je bila tista tiha ljudska večina, na katero so se lahko vsi zanesli in so vedno držali besedo. Na nek način jih je treba znova opolnomočiti in povabiti, da bodo postali aktivni državljani.«

Izbrano za naročnike
Pašta na belo
Skromne zidanice obdavčene, luksuzni dvorci pa ne
Svobod(i)ni mediji ali medijska svoboda?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

ai9zz_papez-leon-14-3-200-n.jpg
Papežev »nediplomatski« nagovor diplomatom: kritika vojne logike, ideologij in redefinicije družine
  • 13. 01. 2026
golob-vukovic3.jpg
Analiza ne podpira trditve, da so posnetki obdelani z umetno inteligenco
  • 10. 03. 2026
[Prejeli smo] Poziv vladi, da zavrne idejno rešitev spomenika osamosvojitve
  • 10. 03. 2026