Janez Šušteršič, Siol: Ali ima vlada moralno pravico poviševati davke?
Janez Šušteršič komentira ideje aktualne vlade o davčnih reformah na podlagi ekonomskih analiz skandinavskih držav in moralne vprašljivosti tovrstnih politik.
Minister Luka Mesec je glede razprave o davčnih reformah večkrat izjavil, da je potrebna odločitev o tem, »koliko smo pripravljeni dati«, s čimer je namignil, da bi morali biti pripravljeni prispevati več.
Razvojno uspešnost skandinavskih držav nekateri ekonomisti pojasnjujejo s pojmom »družbe soglasja«, s posebno kombinacijo visokih davkov, socialne države in hkratnega konkurenčnega gospodarstva. V švicarskih lokalnih skupnostih, kjer imajo ljudje več možnosti za neposredno odločanje o tem, je »davčna morala« znatno višja. Višja pa je tudi pri »ljudeh, ki bolj zaupajo državnim institucijam in sodstvu.«
Nasprotno pa »(p)ri nas nimamo ničesar od tistega, kar ljudi prepriča, da so pripravljeni plačevati visoke davke.« Zaupanje v državne institucije je v Sloveniji značilno nizko, referendume o davkih in javnih financah smo prepovedali s spremembo ustave, in Svetovna banka nas po odgovornosti politikov in nadzoru nad korupcijo umešča na 50. mesto, po delovanju pravne države pa na 36. mesto. Za primerjavo sta Švedska in Danska, državi z visoko »davčno moralo«, med prvimi desetimi.
Ima torej vlada moralno pravico poviševati davke?
Več preberite na tej povezavi.
Minister Luka Mesec je glede razprave o davčnih reformah večkrat izjavil, da je potrebna odločitev o tem, »koliko smo pripravljeni dati«, s čimer je namignil, da bi morali biti pripravljeni prispevati več.
Razvojno uspešnost skandinavskih držav nekateri ekonomisti pojasnjujejo s pojmom »družbe soglasja«, s posebno kombinacijo visokih davkov, socialne države in hkratnega konkurenčnega gospodarstva. V švicarskih lokalnih skupnostih, kjer imajo ljudje več možnosti za neposredno odločanje o tem, je »davčna morala« znatno višja. Višja pa je tudi pri »ljudeh, ki bolj zaupajo državnim institucijam in sodstvu.«
Nasprotno pa »(p)ri nas nimamo ničesar od tistega, kar ljudi prepriča, da so pripravljeni plačevati visoke davke.« Zaupanje v državne institucije je v Sloveniji značilno nizko, referendume o davkih in javnih financah smo prepovedali s spremembo ustave, in Svetovna banka nas po odgovornosti politikov in nadzoru nad korupcijo umešča na 50. mesto, po delovanju pravne države pa na 36. mesto. Za primerjavo sta Švedska in Danska, državi z visoko »davčno moralo«, med prvimi desetimi.
Ima torej vlada moralno pravico poviševati davke?
Več preberite na tej povezavi.
Povezani članki
Zadnje objave
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom
27. 8. 2026 ob 20:11
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
27. 8. 2026 ob 19:34
Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga
27. 8. 2026 ob 18:33
Ali so vse kulture enake? Tudi Kemi Badenoch pravi, da ne
27. 8. 2026 ob 16:56
Ekskluzivno za naročnike
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
1 komentar
Kraševka
Pred več STOLETJI, so se kmetje - s KMEČKIM PUNTOM - GROFU UPRLI, ker je ta zahteval 10% davka - imenovano DESETINO.
Sedanji vladajoči, pa hočejo od KMETA in DELAVCA, kar 6x VEČ.
Ko bo ljudem prekipelo - bodo HUDI ČASI.
Mislim, da bi morali dovoliti REFERENDUM tudi o davkih, MEDIJIH in DEMOKRACIJI!
Vse to, je danes zeeelo ogroženo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.