GZS poziva k aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas

V petek je začel veljati zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa. Shemo bo vlada lahko aktivirala v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer. GZS poziva k aktivaciji ukrepa delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. 

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo sprejetje Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Z njim država vzpostavlja ciljno naravnano podporno shemo za podjetja, katerih poslovanje je močno odvisno od zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer. »Potrebni so hitri in odločni ukrepi za blaženje posledic na trgu dela, še posebej v izvozno usmerjenih sektorjih. Aktivacija zakonsko predvidenega mehanizma, ki bo podjetjem omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa, je nujna za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest,« je pojasnil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Med drugim nam je povedal, da so predvsem v industriji materialov naročila močno padla, tako da imajo mnoga podjetja svoje zaposlene že na klasičnem čakanju – kar pa pomeni, da so povsem v breme delodajalca. 

GZS je danes na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovila poziv, da v skladu z veljavnim Zakonom o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas začne postopek aktivacije tega ukrepa. Vlada namreč odločitev o uvedbi ukrepa za posamezen sektor ali panoge sprejme na podlagi začetnega predloga MDDSZ, predloga gospodarskega ministrstva, podatkov Urada za makroekonomske analize in razvoj o rednem pregledu gospodarskih gibanj ter podatkov Zavoda RS za zaposlovanje o stanju na trgu dela. Kot je ob tem izpostavil Gorenšček, je prav iniciativa MDDSZ tista, ki je potrebna za dejansko sprožitev tega mehanizma pomoči. Najnovejši podatki (UMAR, BS, EK, OECD) kažejo, da bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2025 le 1,3-odstotna, kar je občutno manj od predhodnih napovedi. Kot v pobudi navaja GZS, na nižjo rast vplivajo zaostrene geopolitične razmere, protekcionistične politike ZDA in posledično povečana negotovost v mednarodnem okolju. To se že kaže v padcu investicijske aktivnosti, znižanem izvozu in pesimizmu potrošnikov. Letna inflacija bo letos predvidoma 2,5-odstotna, kar presega povprečje evrskega območja.

Do subvencije v okviru sheme so upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, oziroma fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. Upravičena podjetja ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije, ne smejo imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti uporabnik državnega proračuna. Pogoj za pridobitev državne pomoči bo, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne bodo mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela ter bodo delovni čas zaposlenih skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden. Podjetje bo lahko za posamezno naravno nesrečo ali krizo v shemo vključeno največ šest mesecev, in sicer v obdobju dveh let.

Država bo preko Zavoda za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa, brez prispevkov. Podjetja, ki bodo v letu dni od izdane pozitivne odločbe o subvenciji izplačevala nagrade in dobičke, bodo morala prejeta državna sredstva vrniti. Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala dvakrat – prvič v času gospodarske krize in drugič v času pandemije. V obeh navedenih primeri je šlo za interventni ukrep, medtem ko je zdaj vzpostavljena stalna shema.