Govor dr. Aleša Mavra ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov: Nosilni steber totalitarizmov je laž

Uredništvo

vir: pixabay.com
23. avgusta obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih sistemov. O včerajšnjem slavnostnem dogajanju, katerega vrhunec je bila žalna slovesnost na Kongresnem trgu, kjer je predsednik republike Borut Pahor k spomeniku žrtvam vseh vojn položil venec, si preberite na spletni strani Družine.

Družina objavlja v celoti tudi vse tri govore – predsednika republike, nadškofa Stanislava Zoreta in dr. Aleša Mavra. Nekaj izsekov iz slavnostnega govora dr. Aleša Mavra navajamo spodaj:

»Zdi se mi, da se nikoli, odkar obeležujemo 23. avgust kot dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, gojenje tega spomina ni kazalo kot večja nujnost. Neizzvana brutalna ruska agresija na Ukrajino, ki traja že pol leta, je namreč lahko zrasla iz zemlje, obilno pognojene z omalovaževanjem spomina na žrtve totalitarizmov. Celo več, eden temeljnih kamnov neosovjetizma, ki je v zadnjih dveh desetletjih povsem obvladal najprej Belorusijo in za njo Rusijo, je ravno podoba zgodovine, v kateri mora biti vse podrejeno ohranjanju neomadeževane podobe storilcev množičnih zločinov.«

»Prvi, najpomembnejši in nosilni steber totalitarizmov je laž. Ta je njihov najgloblji temelj in zato hkrati njihova najšibkejša točka, paradoksno pa sočasno izhodišče njihove moči. Vsi totalitarizmi 20. stoletja in sodobni neosovjetizem si na zastave pišejo obrambo pravic ljudstva, a se vsi po vrsti iztekajo v oblast oligarhičnih klik, ki so pogosto ožje od tistih v tradicionalnih družbenih modelih.«

»Pri intelektualcih gre namreč za to, da se še teže od preprostih ljudi ločimo od iluzij, ki smo jih dolga leta ujčkali vsaj v mislih in besedah. Preproste ljudi sicer navduši in zaslepi navidezna veličina in učinkovitost totalitarnih družbenih modelov, ki zaradi že omenjene banalnosti svojih temeljev vsepovsod ubirajo bližnjice. Toda intelektualne iluzije so se v 20. in 21. stoletju izkazale za veliko trdovratnejše. […]. Ko gre za rusko agresijo na Ukrajino, ugotavljamo, da se kljub v veliki meri ustreznemu odzivu mnogi intelektualci spet ne znajo posloviti od preteklih iluzij. Zlasti privid Rusije kot prve dežele socializma, vsaj pri manjšini pa v zadnjih letih enako bloden privid iste Rusije kot domnevnega branika tradicionalnih vrednot, jim zastira pogled na laž v temelju sedanjega kremeljskega režima. Tako je tudi zato, ker je njegov predhodnik, sovjetski sistem, uspel v veliki meri uspešno prodati svoje videnje, v katerem so bili zaščite spomina deležni storilci in ne žrtve. Samo resnična osredotočenost pogleda nanje je lahko zdravilo za iluzijo.«

»Ker pa 23. avgustu, dnevu spomina nanje, sledi jutri 24. avgust, ko bo trpeča Ukrajina praznovala enaintrideset let svoje neodvisnosti, naj mi bo dovoljeno, da sklenem z besedami morda najbolj znanega sodobnega ukrajinskega pisatelja Jurija Andruhoviča: Pomlad prihaja in Ukrajina bo.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki