Gorenšček: Treba se je pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji

Na seji Ekonomsko-socialnega sveta je Gospodarska zbornica Slovenije podprla namero priprave sistemskega zakona o skrajšanem delovnem času, pri čemer se je zavzela za čimprejšnjo pripravo tega zakona. GZS se prav tako zavzema za kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja. Generalna direktorica Vesna Nahtigal je bila glede tega predloga jasna: »Takšen ukrep potrebujemo še posebej v trenutnih razmerah. V času covidne in energetske krize se je izkazal za učinkovit način blažitve gospodarskih pritiskov. Obenem vlado pozivamo naj pospeši sprejem zakona, da bi ta začel veljati, če je le mogoče, že s 1. januarjem prihodnje leto.« GZS tudi sicer predlaga, da po vzoru dobrih praks, tudi iz tujine, ministrstvo v shemi jasno opredeli kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja.

“Pričakovali smo, da bomo obravnavali vsaj izhodišča ali pa tudi predlog zakona – nič od tega nam niso predhodno poslali in ker nismo poznali vsebine, se globje v razpravo nismo mogli spuščati,” je bil nad potekom razočaran izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki nam je pojasnil, da so še enkrat ponovili pričakovanje, da se shemo čim prej pripravi, kajti kriza že trka na vrata. Nekateri so bili na seji še bolj zaskrbljeni in so izrazili potrebo po interventnem zakonu - sploh če shema ne bo pripravljena pravočasno. “Te vsebine so bile že predhodno zapisane v interventnem zakonu, trajna shema je sestavljena iz vsebin interventnih zakonov ob krizah – vendar to še nikoli do sedaj ni bilo sprejeto kot sistemski zakon,” je Gorenšček pojasnil, da jim je znano, kako bi moral zakon učinkovati in je tudi že preizkušeno. Po njegovih besedah so novi le vstopni pogoji. Sistemski zakon torej govori, da se shemo uporabi ob različnih priložnostih, kot je na primer gospodarska kriza ali naravna katastrofa itd. – kar pomeni razlog za sprožitev sheme. Treba pa se je še dogovoriti in zapisati, kateri so pogoji, ki izkazujejo, da je nastopila kriza.

Gorenšček: Mi bi radi ukrepali preventivno

Nekateri so predlagali, naj se gleda statistiko, ko se npr. dve četrtletji zaporedoma zazna padec gospodarske aktivnosti. Po oceni Gorenščka je takrat že prepozno. Še en od predlogov je bil, naj bo indikator nastopa krize 70 tisoč brezposelnih – vendar pa je po Gorenškovih besedah to že patologija, oni pa bi se radi posledicam izognili že preventivno. Treba se je zavedati, da ne gre samo za korist gospodarstva, ki se v skrajnem primeru lahko tudi takoj prilagodi na krizo in odpusti zaposlene viške. “Država se mora zavedati, če ne bo zagotovila delnega financiranja, lahko na koncu dobi celotno breme. Enako se morajo zavedati podjetja in tudi zaposleni,” je Gorenšček opozoril, da zaposleni ob izgubi službe nimajo le ekonomskih posledic, ampak so posledice tudi sociološke, psihološke itd. Stanje nacije je torej preširoko in prepozno, podobno pa se je izkazalo tudi za segmentacijo po panogah. Ugotovili so namreč, da tudi v tem primeru statistika padca ne kaže pravočasno. Znotraj avtomobilske panoge statistika še vedno kaže stagnacijo, čeprav je danes že vsem jasno, da vlada globoka kriza. Zato tudi to očitno ni pravo merilo. Gorenšček je prepričan, da se je treba pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji. “Nacionalni nivo je prevelik, panožni tudi ne kaže prave slike, dani predlogi so bili na podlagi neke analitike, ko je odstopanje že veliko, mi bi pa radi ukrepali preventivno,” je poudaril. Tako bi bili morda najbolj primerni individualni kriteriji, podobno imajo tudi Nemci. Vladno stran so na seji ESS opozorili, da so v stiski s časom in da podjetja že potrebujejo shemo, ki pa je po Gorenškovi oceni očitno še precej daleč. Sprejeli so sklep, da bodo ustanovili pogajalsko skupino, katere cilj je, da pohitrijo obravnavo in pridejo do zaključkov še do konca tega leta, da bi shemo lahko podjetja začela uporabljati ob koncu prvega četrtletja 2025.

Na seji ESS so obravnavali tudi Zakon o zaposlovanju tujcev – tudi tu po Gorenškovih besedah še ni bilo prave zaključne razprave. »Mi pričakujemo zakon, ki bo imel podobne elemente kot trenutni zakoni in interventni zakon, ki je bil sprejet poleti in je pospešil izdajanje dovoljenj,« je pojasnil, da je bil v interventnem zakonu np. element začasnega delovnega dovoljenja na zaupanje. Novi zakoni nimajo vseh teh elementov, interventni zakon pa preneha veljati konec leta. »Mi ne bi šli radi korak nazaj, radi bi ohranili vsaj ta standard, ki je bil uveden z interventnim zakonom,« je poudaril.

Slovenija potrebuje zanesljivo, kakovostno in cenovno konkurenčno električno energijo

Glede predloga Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pojasnila, da GZS ves čas poudarja, da »Slovenija, njeni prebivalci in gospodarstvo potrebujemo zanesljivo, kakovostno in cenovno konkurenčno električno energijo«. Dejstvo je, da predlog zakona predvideva zmanjšanje obratovanja TEŠ 6 na tehnični minimum – kot razume GZS, to pomeni primarno nalogo proizvodnje toplote, proizvodnjo elektrike pa le kot stranski produkt. »Naša skrb pri tem zakonu je zato predvsem z vidika vpliva spremenjenega delovanja TEŠ 6 na stabilnost energetskega sistema in ustrezne nadomestne vire električne energije kot tudi vpliva na gospodarstvo tako v regiji kot širše v Sloveniji,« je bila jasna. Ob tem je poudarila, da GZS zaradi gospodarstva in ljudi nikakor ne želi, da pride do insolventnosti TEŠ 6. A opozarja, da mora vlada ob spremembah delovanja TEŠ 6 zagotoviti stabilen energetski sistem in podjetjem v regiji omogočiti cene ogrevanja pod enakimi pogoji kot gospodinjstvom in javnim ustanovam. Do sedaj sta bili TEŠ 6 in TEŠ 5 sistemski elektrarni, ki sta zagotavljali sistemske storitve – regulacijo napetosti in frekvence in stabilnost omrežja v primeru motenj. Po mnenju energetskih strokovnjakov z delovanjem TEŠ 6 na tehničnem minimumu lahko oslabimo sistem in povečamo uvozno odvisnost Slovenije od tega energenta. GZS je zato ob tem tudi poudarila, da bi morale odgovorne institucije bistveno prej pripraviti vse potrebno, da ne bi prišlo do takšne časovne stiske, ter pravočasno in transparentno predstaviti predlog zainteresirani javnosti z namenom strokovne preučitve predloga in podaje pripomb.  Eden od sklepov ESS-ja je bil, da se vse socialne partnerje aktivno vključi v delovno skupino, ki bo strokovno obravnavala predlog vsebine zakona v zaključni fazi.