Golobu očitali, da so nutrije in medvedi bolj zaščiteni od prebivalcev

Foto: Peter Avsenik
POSLUŠAJ ČLANEK

»Nismo varni. Konec je svobode za Slovenijo, sploh za Dolenjsko,« je v solzah dejala udeleženka torkovega shoda ob javnem prenašanju občinske seje. Poudarila je, da bi morali odstopiti vsi. Tudi drugi udeleženci so poudarjali, da je med ljudmi veliko strahu, vendar pa ne želijo večno živeti v policijski državi. Nekateri so bili kritični, da je opaziti povečano policijsko prisotnost predvsem na cestah – kar ne pripomore k reševanju romske problematike. Spet drugi so bili mnenja, da bi bila boljša rešitev, da se na ulice pošlje vojsko. »Lahko vas je sram, da so ljubljanske nutrije in kočevski medvedi bolj zaščiteni kot prebivalci jugovzhodne Slovenije,« je bila svetnica kritična do premierja Roberta Goloba.

Občinska svetnica Jasna Kos z liste Gregorja Macedonija je v torek na izredni občinski seji, ki so jo prenašali na velikem platnu, poudarila, da je država odpovedala, varnost ljudi pa ni več vprašanje občutka, ampak vprašanje preživetja. »Vsak dan živimo med strahom in tišino, brez občutka, da nas država varuje. Vi pa medtem v Ljubljani pišete strategije, podpisujete zapisnike, med nami pa umirajo delovni in nedolžni meščani. To ni več sprejemljivo,« je bila jasna.

Nedavni brutalni napad v Novem mestu po njenih besedah ni nesrečen dogodek, je posledica let in let ignorance ter političnega strahu pred resnico. »Ljudje umirajo, vi pa govorite o sočutju, o obsodbah, a dejanj ni,« je očitala in ocenila, da je policija le fasada, tožilstvo neučinkovito, sodstvo počasno, država pa slepa. Svetnica je navedla tudi nazoren primer: povprečna slovenska družina z zaposlenima staršema prejme do 1.000 evrov socialnih prejemkov na leto. Romska družina brezposelnih staršev pa več kot 30.000 letno. »V teh številkah se izgubi vsa vrednota dela, podpira se neizobraženost in kriminal,« je opozorila.

Lahko vas je sram, da so ljubljanske nutrije in kočevski medvedi bolj zaščiteni 

»Mestno jedro ste napolnili z jezo, ogorčenjem in žalostjo. Z ljudmi, ki ste jih vi izdali. Lahko vas je sram, da so ljubljanske nutrije in kočevski medvedi bolj zaščiteni kot prebivalci jugovzhodne Slovenije,« je bila svetnica kritična do Goloba. »Tako hitro, kot ste znali pripraviti zakon za obvezno božičnico, tako hitro lahko pripravite tudi zakone za varnost ljudi. Ne iščite izgovorov, poskrbite za sprejem teh predlogov, še pred izplačilom letošnje božičnice,« ga je pozvala in poudarila, da ljudje zahtevajo enako obravnavo vseh državljanov.

Zahtevajo večjo prisotnost policije, učinkovito delovanje policije, tožilstva in sodišč, da se končno kaznuje vsakega storilca kaznivega dejanja. Da prejemanje socialne pomoči ali narodnostna pripadnost ne smeta biti razlog za nekaznovanost. Da država zaščiti otroke in njihove pravice postavi pred pravice neodgovornih staršev. Da pozitivni ukrepi socialne politike ne bodo razlog za izogibanje delu. Da država zaščiti vse otroke v rizičnih okoljih. Da vlada in DZ do 30. novembra sprejmeta celovit zakon o varnosti, javnem redu, izobraževanju in socialni politiki. »Dovolj je bilo besed, naj vlada naredi tisto, za kar obstaja, zaščiti ljudi,« je bila jasna.

Brutalno nasilje, ki je očeta stalo življenja, je le vrh ledene gore

Mestni svetnik Silvo Mesojedec je opozoril, da niso tu zaradi enega incidenta. »Tu smo, ker je brutalno nasilje, ki je očeta stalo življenja in se je odvilo pred očmi njegovih otrok, le tragičen vrh ledene gore. Gore, ki jo desetletje gradita ignoranca in preslišani klici na pomoč iz jugovzhodne Slovenije,« je bil kritičen. Dodal je, da medtem ko odločevalci v Ljubljani sprejemajo odločitve brez stika z realnostjo, oni živijo posledice teh odločitev.

»Stanje je postalo nevzdržno,« je zatrdil in navedel nekaj dejstev. Večina pripadnikov romskih skupnosti nima osnovne šole, zaposlitev je skoraj nična – pa vendar denarja ne manjka. Kriminal je javna skrivnost, prihaja tudi do pedofilije. Starši so svojim otrokom najslabi možni zgled, učijo jih, da se krade, da se laže, da se z nasiljem doseže svoje. Država po Mesojedčevi oceni priliva olje na ogenj. Novi zakon o vzgoji in izobraževanju je po njegovih besedah prelaganje bremena na ramena učiteljev in socialnih delavcev, ki so že zdaj na robu zloma. Današnji 15-letnik brez izobrazbe in vrednot je jutrišnji odvisnik od socialne podpore, ki bo teroriziral okolico.

Program temelji na strogi povezavi med pravicami in odgovornostmi

»Cikel se nadaljuje, ker ga politika dopušča,« je opozoril svetnik in izpostavil pričakovanja – da bodo končno začeli sprejemati ukrepe, ki jih zahtevajo že leta. »V Civilni iniciativi že leta opozarjamo, kaj se dogaja, 10. marca smo vam poslali program,« je spomnil predsednika vlade in naštel nekaj ukrepov, ki jih program vsebuje. Program vključuje ukrepe, ki bodo podpirali Rome, ki si želijo drugačnega življenja. Ukrepe, ki bodo omogočali izhod iz getoiziranih naselij, dostop do izobraževanja in zaposlitve ter podporo pri vključevanju v širšo družbo.

Po Mesojedčevih besedah je treba sankcionirati negativne prakse, brezkompromisno ukrepati proti kriminalu, zlorabam socialnih transferjev in nezakonitih dejavnosti. Nujno je ustvarjanje okolja, kjer se pošteno delo in izobraževanje splačata. Med drugim je predlagal tudi obvezno vključevanje v javna dela in poudaril, da mora zavrnitev dela pomeniti izgubo socialne podpore. Izpostavil je še redne racije za odkrivanje nezakonitega orožja in kriminalnih dejavnosti, izterjavo kazni, prepoved nezakonitih gradenj in rušenje nezakonitih objektov brez možnosti legalizacije. »Program temelji na strogi povezavi med pravicami in odgovornostmi. Socialna podpora ne sme biti brezpogojna, spodbujati mora aktivnosti in odgovornosti. Ključni poudarek je na izobraževanju, zaposlovanju in pravnem nadzoru – pri čemer je treba jasno določiti sankcije za nespoštovanje pravil,« je pojasnil svetnik.

Pravna država v praksi ne deluje več

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na izredni občinski seji opozoril, da vlada in državni zbor nista prisluhnila večkratnim pozivom lokalnih skupnosti, niti konkretnim zahtevam, ki so bile podane na protestnem shodu julija v Šentjerneju, niti trem pobudam z regijskih obiskov državnega sveta – na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini. »Trikrat smo dobili isti odgovor, nič se ne da,« je dejal Lotrič in izpostavil, da prebivalci še vedno živijo v strahu, posamezniki. ki vršijo kazniva dejanja, pa ostajajo nedotakljivi. »Pravna država v praksi ne deluje več,« je poudaril in prebral besede, ki jih je dobil po mailu: »Varnost njim pomeni ilegalna pištola, denar jim zagotavljajo številni otroci, mobilnost je neregistriran avto brez izpita. Torej kriminalcem poberite nezakonito orožje, omejite socialne prispevke in jih prekinite vsem kriminalcem, zakoni naj veljajo za vse enako – ne en teden, ne en mesec, ampak trajno.«

Mesec zatrdil, da sam ni gledal proč, naštel je, kaj so storili

Ministra za delo, družino in socialne zadeve Luko Mesca je množica izžvižgala še skoraj glasneje kot predsednika vlade. »Slišim vas in razumem vašo stisko. Razumem strah in razumem jezo in razumem, da je politika predolgo gledala proč,« je dejal, obenem pa zavrnil obtožbe, da je sam obraz te politike, ki je gledala proč, ki je govorila, da so vsega krive lokalne skupnosti. »Ravno nasprotno. Ko je parlament zavrnil županske zakone, sem po svojih najboljših močeh njihove dele sestavljal v smiselno zakonodajo. Tako smo letos realizirali eno temeljih pričakovanj, povezali smo prejemanje socialnih transferjev z obiskovanjem šole,« je dejal in naštel še, da so uvedli obvezen predšolski program, razširili program javnih del in odprli program za zaposlovanje. »Ukrepi niso popolni, so pa začetek,« je ocenil. 

»Slišim vas in ponavljam, da nismo na nasprotnih bregovih,« je dejal množici, ki je svoje nezadovoljstvo še vedno glasno izražala. Dejal je, da od nedelje pripravljajo zakon, ki ima temeljno sporočilo: nasilje in kriminal v tej državi ne bosta dobila domovinske pravice. Napovedal je, da bo v zakonu določeno, da socialna država ne bo več tolerantna do povratnikov in storilcev kaznivih dejanj. »Smrt Aleša Šutarja ne bo zaman, pozivam pa, da ne kažemo drug na drugega s prstom, da si ne nabiramo političnih točk. Ampak da pokažemo, da je država v kritičnih trenutkih sposobna stopiti skupaj in najti skupen jezik,« je pozval minister enega od ključnih resorjev pri reševanju romske problematike, ki ga čaka interpelacija.

Vstop v prostore brez naloga sodišča?

Minister za notranje zadeve (v odstopu) Boštjan Poklukar je povedal, da so na ministrstvu pripravili zakonske predloge in jih dali v zakon Aleša Šutarja. Med drugim je povedal, da bodo vstop v stanovanje ali druge prostore izvajali brez sodne odredbe, brez naloga sodišča – kadar oseba s svojim ravnanjem hudo ogroža javni red ali hudo ogroža življenje, zdravje, varnost ljudi z uporabo orožja.

V predlogih uvajajo varnostno akcijo (racijo), uporabo tehničnih pripomočkov, kot so sredstva za avdio in video snemanje. Tudi druge tehnične pripomočke, kot je optično prepoznavanje registrskih tablic ali samodejno preverjanje podatkov z evidencami ter uporabo dronov. Večkrat je poudaril, da je pogoj za izvrševanje večine teh ukrepov uporaba orožja ali drugih nevarnih predmetov oz. ogrožanje varnosti, življenja, zdravja ljudi.

V predlogih predvidevajo tudi takojšnjo odstranitev osebe, ki krši javni red. Povratnikom bi lahko odredili prepoved obiska lokala, če v lokalu pride do kaznivih dejanj ali do splošnega nereda, pa bi policija lahko zahtevala zaprtje lokala ali zbiranja ljudi. »Policija dobiva nova pooblastila, da bo lahko posegla tam, kjer danes ne more.,« je dejal Poklukar.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povzela dosedanje ukrepe vlade za učinkovitejši pregon storilcev kaznivih dejanj, med drugim predlog prenovljene sodniške zakonodaje. Kot je povedala, je v medresorski obravnavi tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov. Pogosto je problem pri uspešnem pregonu nasilniških kaznivih dejanj tudi to, da žrtev svoj predlog za pregon umakne. Ob tem je ministrica v odstopu napovedala spremembo kazenskega zakonika tako, da bodo pregon storilcev v takih primerih lahko vodili po uradni dolžnosti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike