Golobova vlada sprejela odločitev o začasni izpustitvi zapornikov in aktivaciji dodatnih pravosodnih policistov
Vlada je izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov. V odloku je zapisana tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni, a čas prekinitve se obsojencu ne bi štel v čas prestajanja kazni, kasneje pa bi se moral vrniti v zapor.
Vladno odločitev začasnega izpuščanja kriminalcev iz slovenskih zaporov je po predhodnem dogovoru s predsednikom vlade Robertom Golobom podprl generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Ta je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da so razmere v slovenskih zaporih težke tudi za zaposlene oziroma pravosodne policiste, ki tam delajo, vse zaradi prenatrpanosti zaporov.
Prenatrpanost zaporov
Majcen je vladno odločitev izpustitve zapornikov utemeljil z besedami, da gre za ukrep, ki že sedaj obstaja v veljavni zakonodaji in ne gre za nov ukrep. Trdi, da so bili že v preteklosti razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni na strani obsojencev (tudi slabo zdravstveno stanje zapornika in slabo zdravstveno stanje njegovih ožjih družinskih članov). Zdaj pa bodo ukrepi naslavljali tudi kadrovsko stisko.
Slovenski zapori so že vrsto let precej natrpani, zlasti zaradi izjemno visokega števila tujcev v slovenskih zaporih. Čeprav predsednica države Nataša Pirc Musar občasno pomilosti obsojene tihotapce ljudi, v zapore prihajajo vedno novi. Po zadnjih podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je v slovenskih zaporih trenutno zaprtih nekaj več kot 1.800 ljudi, skupna kapaciteta vseh zavodov za prestajanje kazni pa je približno 1.300.
Prezasedenost slovenskih zaporov je 140-odstotna. Najbolj natrpan je ljubljanski zapor na Povšetovi, kjer je zasedenost zapora skoraj 190-odstotna. »Zasedenost strmo narašča in je najvišja od ustanovitve Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) v letu 1995,« trdijo na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Podatki za leto 2023 kažejo, da je v slovenskih zaporih že več kot 36 odstotkov tujcev. Na stroške davkoplačevalcev je v zaporih lansko leto bivalo 1.726 tujcev iz 65 držav, večina zaradi tihotapljenja nezakonitih migrantov čez mejo.
Ker ni prostora, kamor bi zapornike namestili, se je ministrica za pravosodje Andreja Katič iz stranke Socialnih demokratov odločila, da bi bilo najbolje obsojene zapornike kar začasno izpustiti na prostost. Ministrica je prepričana, da varnostnih zadržkov ni: »Vsi tisti, ki so delali z obsojencem, tega preverijo in v kolikor ni nikakršnih varnostnih zadržkov, se lahko kazen prekine. Takih oseb bi naj bilo maksimalno v tej fazi do 30,« pojasnjuje pravosodna ministrica Andreja Katič. Časnik Delo je poročal, da bodo nekaterim obsojencem za tri mesece, z možnostjo podaljšanja, prekinili prestajanje zaporne kazni in poudarja, da je »strah pred poslabšanjem splošne varnosti odveč«.
Stroka kritična do vlade
Enakega mnenja kot vlada in nekateri slovenski mediji pa niso strokovnjaki. Ti so kritični do takšne rešitve. »Nesistemsko in neposrečeno!« je bil za N1 kritičen docent kazenskega prava Miroslav Žaberl. »Če me vprašate, ali lahko to kaj potencialno vpliva na varnost? Lahko. Sploh ob dejstvu, da je po eni od raziskav povratništvo v Sloveniji izjemno visoko, preko 50-odstotno.«
Za komentar na predlagane začasne ukrepe, ki bi jih uvedel odlok, so se pri N1 obrnili tudi na Matjaža Ambroža s Katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Kot je dejal sam predlagane začasne ukrepe razume kot »gašenje požara oziroma ukrepe v skrajni sili«. Po njegovem mnenju sicer ti ukrepi lahko omilijo nastale kritične razmere, vendar pa problema prenapolnjenosti slovenskih zaporov na dolgi rok zagotovo ne bodo rešili. Ambrož je tudi nasprotoval ostrejšim kaznim za tihotapce ljudi, češ da niso dobro premišljene.
Miha Šepec s Katedre za kazensko pravo mariborske pravne fakultete pa je za MMC komentiral pobudo nekaterih, da bi znižali kazni za kazniva dejanja in tako rešili problem prenatrpanosti zaporov: »Država mora zagotoviti prostore za obsojence. Reševanje zaporne politike zagotovo ni še dodatno nižanje kazni, ki so v Sloveniji že tako ekstremno nizke. Zdaj pa naj bi jih nižali, ker nimamo prostora za zapornike? Mislim, da je to neresno, žaljivo do žrtev kaznivih dejanj, obenem pa ni vredno resnega strokovnega komentarja. Ne vem, kdo se lahko spomni takšne ideje in jo celo resno zagovarja v javnosti.«
Kritično pomanjkanje pravosodnih policistov
Slovenski zapori se soočajo tudi s pomanjkanjem zaporniških paznikov oziroma pravosodnih policistov. Zaradi kadrovske podhranjenosti se pogosto dogaja, da zaprte osebe niso varovane s stalno prisotnostjo pravosodnega policista in se izvajajo le občasni nadzori, čeprav bi jih v normalnih kadrovskih razmerah morali varovati. Nočne izmene v nekaterih zavodih so okrnjene, velikokrat pa na stroške davkoplačevalcev odpadejo sodne obravnave proti kriminalcem, ker ni dovolj paznikov, da bi zapornike pripeljali na sodišče.
4 komentarjev
Anton Vidmar
Rešitev je bolj preprosta,ampak pri taki vladi se vse zakomplicira. Polovica zapornikov je tujcev. Vse izpustiti in jih poslati domov. Torej v Bosno,Azijo in Afriko !!! Konec problemov,v zaporih bo dovolj prostora za domače barabe !!!
Peter Klepec
Ce ni prostora, jih mora drzava pomilostiti, ne pa da jih poslje „na cakanje“ dokler se ne bodo sprostile kapacitete.
Drzava lahko sicer zakupi hotel in restavracije.
BARBARA RAKUN
"Država mora zagotoviti prostore za obsojence. Reševanje zaporne politike zagotovo ni še dodatno nižanje kazni, ki so v Sloveniji že tako ekstremno nizke. Zdaj pa naj bi jih nižali, ker nimamo prostora za zapornike? Mislim, da je to neresno, žaljivo do žrtev kaznivih dejanj, obenem pa ni vredno resnega strokovnega komentarja. Ne vem, kdo se lahko spomni takšne ideje in jo celo resno zagovarja v javnosti.«"
Bravo, točno to!
Peter Klepec
Med prestajanjem zaporne kazni dobijo kaznjenci streho nad glavo in hrano zastonj. Ce jih dajo ven, velja najbrz isto, torej hotel plus restavracija. Bolj butaste resitve ze dolgo nisem slisal.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.