Golob na Brdu z župani: dviga povprečnin ne bo, sistemske podražitve bodo reševali z mehanizmom za naravne nesreče

POSLUŠAJ ČLANEK
Premier Golob in večji del ministrske ekipe se je danes na Brdu pri Kranju sestal z župani. Načeli so več perečih tem, a pri ključni zahtevi, dvigu povprečnin, župani ostajajo skoraj praznih rok. Dviga povprečnine za letos ne bo, za prihodnje leto pa se bodo še pogajali, je bilo razumeti premierja. Bodo pa nekatere občine prejele kompenzacije za podražitve, ki so jih utrpele, kar naj bi bilo izpeljano podobno kot v primeru sanacije plazov.
Za župane je to načeloma sprejemljivo, a upajo, da se ne bo zgodilo, kot se je v primeru plazov, da bi nekatere občine, ki bi kompenzacije potrebovale, izpadle, denar pa bi prejele predvsem najbolj glasne in najbolj medijsko izpostavljene. So pa župani veseli, da je do srečanja vsaj prišlo, saj se nadejajo večjega sodelovanja med lokalno skupnostjo in vlado. Pogrešajo tudi regijske obiske, ki so bili praksa prejšnje vlade.
»Končno smo se dobili,« je odziv župana Podčetrtka Petra Misje, ki si je za takšno srečanje prizadeval že nekaj časa. Na Brdu pri Kranju se je danes zbralo približno 150 županov iz vse Slovenije in večji del ministrske ekipe, kar je za župane vzpodbuden signal. Na mnogo vprašanj so sproti dobivali tudi odgovore. Pri tem gre predvsem za posamezna specifična vprašanja, ki so jih imeli posamezni župani.
Ključno vprašanje, vprašanje financiranja občin, vendarle ostaja neodgovorjeno. »Naslovili smo nekatere stvari, ne pa tudi povprečnin v letošnjem letu,« je po sestanku povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič in dodal, da so bili vendarle »prvi koraki narejeni v pravo smer«.
Občine so bile sicer z dogovorjeno povprečnino, ta znaša 667 evrov na prebivalca, zadovoljne, a je bila slednja dogovorjena, še preden je nato vlada dvignila minimalno plačo ter plače pomočnicam vzgojiteljic in z odpravo še nekaterih plačnih nesorazmerij občinam naložila višje stroške. Ti se, poleg dviga cen energentov ter inflacije, že opazno zajedajo v občinske proračune, v katerih potem zmanjkuje denarja za investicije.
Slednjih občine namreč ne morejo izvajati v polni meri, saj morajo denar zanje preusmeriti za obveznosti, ki jih morajo občine izplačevati po zakonu, tudi plače v vrtcih in drugih javnih zavodih. Župani pogrešajo tudi 30 milijonov, ki so jim bili obljubljeni poleg povprečnin, za pokrivanje dviga plač.
Glede na vse podražitve so župani od vlade pričakovali dvig povprečnine, a ga niso dobili. Premier Robert Golob je bil po sestanku jasen, da povprečnin za letos ne bodo spreminjali, pripravljen pa se je pogajati glede povprečnin za prihodnje leto. Že lani so v SOS izračunali, kot je za Delo povedal Prebilič, da so bili stroški občin 726 evrov, povprečnina pa je znašala 645 evrov.
Namesto dviga povprečnin Golob obljublja kompenzacije za posamezne projekte po občinah, kjer bodo ocenili, da je to najbolj potrebno, podobno, kot so to naredili v primeru plazov po zadnjem deževju.
Da financiranje vsepovprek oz. z dvigom povprečnine ni edina možna rešitev, se strinjajo tudi župani. A Misja ob tem poudari, da bo zelo pomembno, da bodo na vladi zadevo dobro proučili, da bodo sredstva res dobile vse občine, ki jih potrebujejo. Občina Podčetrtek tako denimo kljub temu, da je morala sanirati plazove, ni prejela nič od 1,7 milijona evrov, ki jih je občinam za ta namen dala država. »Upam, da ne bodo tega denarja dobili le tisti, ki bodo najbolj glasni in najbolj medijsko izpostavljeni,« še doda Misja in vladi hkrati predlaga enostavno rešitev: »Pogledajo naj število pomočnic vzgojiteljic in drugih profilov, ki so jim dvignili plače po posamezni občini, in povprečnini temu ustrezno dodajo dodaten denar.«
Z dvigom povprečnine bi namreč vsem občinam dali enako denarja na posameznega prebivalca, pri čemer nekatere sploh nimajo vrtcev. Tudi sicer župani ugotavljajo, da je formula za povprečnino že danes bistveno bolj ugodna za ene kot za druge občine. Povprečnino občine namreč dobijo glede na število prebivalcev, iz nje pa morajo denimo zagotavljati tudi zimsko službo. Redko poseljene gorske občine morajo z denarjem od majhnega števila prebivalcev očistiti veliko cest, obalne občine pa snega sploh nimajo, povprečnina pa je enaka.
Podrobnosti, kakšna bi lahko bila nova enačba, zaenkrat še ni. Večino tematik, ki so jih danes načeli župani, bodo tako nadaljevali v okviru delovnih skupin.
Med tematikami pogovora je bila tudi omejitev županskih mandatov na dva mandata, kot to predlaga Piratska stranka Slovenije, ki je sporočila tudi, da je že zbrala potrebne podpise za vložitev takšnega zakona v Državni zbor, kar nameravajo narediti v prihodnjih tednih.
»Pirati žalijo župane. Takšne ureditve nimajo nikjer v Evropi,« se je na predlog odzval Misja, podobno kritična so tudi vsa tri združenja občin. Vsaj glede tega vprašanja so očitno našli skupen jezik tudi s koalicijo. Tudi premier Golob je namreč ocenil, da omejitev županskih mandatov ni smiselna, saj je dva mandata pogosto premalo časa za izvedbo kakšnih večjih projektov na občinski ravni, ter se tudi v imenu svoje stranke izrekel proti omejitvi mandatov. Enako se je v imenu Socialnih demokratov izrekel tudi minister za kohezijo Aleksander Jevšek.
Župani so od premierja zahtevali tudi večjo vključenost v pripravo zakonskih predlogov, posebej tistih, ki se neposredno tičejo delovanja občin. Spregovorili pa so tudi o problematiki dolgotrajne oskrbe in oskrbe starejših ter medicinske oskrbe, kjer niso dobili kakih konkretnih odgovorov.
Nekateri župani pogrešajo tudi regijske obiske vlade, ki jih je izvajala prejšnja vlada, aktualna pa je z njimi prenehala. Priznavajo sicer, da nekateri ministri veliko hodijo po terenu in se seznanjajo s problematiko na lokalni ravni, vendar regijski obiski temu dajejo dodatno težo ter možnost informiranja državnih oblasti o lokalnih problemih, ki omogočajo učinkovitejše reševanje.
Za župane je to načeloma sprejemljivo, a upajo, da se ne bo zgodilo, kot se je v primeru plazov, da bi nekatere občine, ki bi kompenzacije potrebovale, izpadle, denar pa bi prejele predvsem najbolj glasne in najbolj medijsko izpostavljene. So pa župani veseli, da je do srečanja vsaj prišlo, saj se nadejajo večjega sodelovanja med lokalno skupnostjo in vlado. Pogrešajo tudi regijske obiske, ki so bili praksa prejšnje vlade.
»Končno smo se dobili,« je odziv župana Podčetrtka Petra Misje, ki si je za takšno srečanje prizadeval že nekaj časa. Na Brdu pri Kranju se je danes zbralo približno 150 županov iz vse Slovenije in večji del ministrske ekipe, kar je za župane vzpodbuden signal. Na mnogo vprašanj so sproti dobivali tudi odgovore. Pri tem gre predvsem za posamezna specifična vprašanja, ki so jih imeli posamezni župani.
Vlada povprečnin ne bo višala, čeprav je občinam naknadno naložila dodatna bremena
Ključno vprašanje, vprašanje financiranja občin, vendarle ostaja neodgovorjeno. »Naslovili smo nekatere stvari, ne pa tudi povprečnin v letošnjem letu,« je po sestanku povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič in dodal, da so bili vendarle »prvi koraki narejeni v pravo smer«.
Občine so bile sicer z dogovorjeno povprečnino, ta znaša 667 evrov na prebivalca, zadovoljne, a je bila slednja dogovorjena, še preden je nato vlada dvignila minimalno plačo ter plače pomočnicam vzgojiteljic in z odpravo še nekaterih plačnih nesorazmerij občinam naložila višje stroške. Ti se, poleg dviga cen energentov ter inflacije, že opazno zajedajo v občinske proračune, v katerih potem zmanjkuje denarja za investicije.
Slednjih občine namreč ne morejo izvajati v polni meri, saj morajo denar zanje preusmeriti za obveznosti, ki jih morajo občine izplačevati po zakonu, tudi plače v vrtcih in drugih javnih zavodih. Župani pogrešajo tudi 30 milijonov, ki so jim bili obljubljeni poleg povprečnin, za pokrivanje dviga plač.
Glede na vse podražitve so župani od vlade pričakovali dvig povprečnine, a ga niso dobili. Premier Robert Golob je bil po sestanku jasen, da povprečnin za letos ne bodo spreminjali, pripravljen pa se je pogajati glede povprečnin za prihodnje leto. Že lani so v SOS izračunali, kot je za Delo povedal Prebilič, da so bili stroški občin 726 evrov, povprečnina pa je znašala 645 evrov.
Namesto dviga povprečnin Golob obljublja kompenzacije za posamezne projekte po občinah, kjer bodo ocenili, da je to najbolj potrebno, podobno, kot so to naredili v primeru plazov po zadnjem deževju.
Da financiranje vsepovprek oz. z dvigom povprečnine ni edina možna rešitev, se strinjajo tudi župani. A Misja ob tem poudari, da bo zelo pomembno, da bodo na vladi zadevo dobro proučili, da bodo sredstva res dobile vse občine, ki jih potrebujejo. Občina Podčetrtek tako denimo kljub temu, da je morala sanirati plazove, ni prejela nič od 1,7 milijona evrov, ki jih je občinam za ta namen dala država. »Upam, da ne bodo tega denarja dobili le tisti, ki bodo najbolj glasni in najbolj medijsko izpostavljeni,« še doda Misja in vladi hkrati predlaga enostavno rešitev: »Pogledajo naj število pomočnic vzgojiteljic in drugih profilov, ki so jim dvignili plače po posamezni občini, in povprečnini temu ustrezno dodajo dodaten denar.«
Nova formula za povprečnino?
Z dvigom povprečnine bi namreč vsem občinam dali enako denarja na posameznega prebivalca, pri čemer nekatere sploh nimajo vrtcev. Tudi sicer župani ugotavljajo, da je formula za povprečnino že danes bistveno bolj ugodna za ene kot za druge občine. Povprečnino občine namreč dobijo glede na število prebivalcev, iz nje pa morajo denimo zagotavljati tudi zimsko službo. Redko poseljene gorske občine morajo z denarjem od majhnega števila prebivalcev očistiti veliko cest, obalne občine pa snega sploh nimajo, povprečnina pa je enaka.
Podrobnosti, kakšna bi lahko bila nova enačba, zaenkrat še ni. Večino tematik, ki so jih danes načeli župani, bodo tako nadaljevali v okviru delovnih skupin.
Omejitev mandata županov?
Med tematikami pogovora je bila tudi omejitev županskih mandatov na dva mandata, kot to predlaga Piratska stranka Slovenije, ki je sporočila tudi, da je že zbrala potrebne podpise za vložitev takšnega zakona v Državni zbor, kar nameravajo narediti v prihodnjih tednih.
»Pirati žalijo župane. Takšne ureditve nimajo nikjer v Evropi,« se je na predlog odzval Misja, podobno kritična so tudi vsa tri združenja občin. Vsaj glede tega vprašanja so očitno našli skupen jezik tudi s koalicijo. Tudi premier Golob je namreč ocenil, da omejitev županskih mandatov ni smiselna, saj je dva mandata pogosto premalo časa za izvedbo kakšnih večjih projektov na občinski ravni, ter se tudi v imenu svoje stranke izrekel proti omejitvi mandatov. Enako se je v imenu Socialnih demokratov izrekel tudi minister za kohezijo Aleksander Jevšek.
Nič o občinah brez občin
Župani so od premierja zahtevali tudi večjo vključenost v pripravo zakonskih predlogov, posebej tistih, ki se neposredno tičejo delovanja občin. Spregovorili pa so tudi o problematiki dolgotrajne oskrbe in oskrbe starejših ter medicinske oskrbe, kjer niso dobili kakih konkretnih odgovorov.
Slovenska ljudska stranka se je v izjavi za javnost zavzela tudi za večjo avtonomnost občin, prav tako zahtevajo ustrezno financiranje občin, saj so te edine, ki skrbijo za enakomeren razvoj Slovenije ter lahko ob dobrem delovanju zagotavljajo boljše pogoje za življenje. Tudi oni so kritični do predloga omejitve županskih mandatov, ki po njihovem mnenju posega v človekovo pravico voliti in biti voljen.
Nekateri župani pogrešajo tudi regijske obiske vlade, ki jih je izvajala prejšnja vlada, aktualna pa je z njimi prenehala. Priznavajo sicer, da nekateri ministri veliko hodijo po terenu in se seznanjajo s problematiko na lokalni ravni, vendar regijski obiski temu dajejo dodatno težo ter možnost informiranja državnih oblasti o lokalnih problemih, ki omogočajo učinkovitejše reševanje.
Povezani članki
Zadnje objave

Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

"Učite se od mene, ki sem krotak in od srca ponižen."
1. 10. 2023 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
16 komentarjev
MEFISTO
Najbolj sem zadovoljen pod levimi vladami.
Pri njih vsaj nezmotljivo uganem, da nam bo šlo samo na slabše.
Niti najboljši gosodarski program Nove Slovenije pri njih ne zaleže.
viktorh
Le zakaj se mu ne uprejo in mu povedo, da ne ve kaj dela?
MEFISTO
Kdo naj se mu upre? Saj nihče v koaliciji niti tega ne ve, da ne ve, kaj dela.
viktorh
Le zakaj se mu ne uprejo in mu povedo, da ne ve kaj dela? Ne razumem kaj ste mi hoteli povedati in zakaj še komentar ni objavljen.
darko
po mojem imajo župani prevelika pooblastila. glavni bi moral biti občinski svet in ne posameznik oz. lokalni šerif...
Kaj pa vem
Stranka Svoboda že ima spisek, katere občine bodo dobile pomoč. Za ta spisek je poskrbela Mojca Pašek Šetinc. Tisti, ki so na tem srečanju vladarja kakor koli užalili ali mu nasprotovali, prav tako pridejo na ta spisek. Res, ta vlada je naravna nesreča !!! ps. Pravkar mi je poštar prinesel pismo Vzajemne zavarovalnice s posebno ponudbo Varuh zdravja. Odločiti se moram v nekaj dneh, jaz pa sploh ne razumem kaj ta ponudba pomeni. Kaj ni dodatno zavarovanje prenešeno na ZZZS?
Kaj pa vem
Zmeda je popolna! O Bog, obvaruj nas potresov, ognja, poplav in Goloba.
Rdečebradi
"kompenzacije za posamezne projekte po občinah, kjer bodo ocenili, da je to najbolj potrebno"
Kdo bo ocenil? Vlada? Slabo se piše lokalni samoupravi, ki naj bi baje bila neka osnova delovanja občin ...
Kraševka
Sedaj vladajo NEVLADNIKI. Ali imamo nevladnike (alla Jankovič) tudi med župani?
kekec9999
Kje je sedel Jankovič, med vlado ali med župani?????
Ljubljana
Glejte kdaj al pa vedno ce imate dobre zivce in dober zelodec KDO VAM LAZE na NOVI 24.
Kjer vam Tomasic na super nacin pove in pokaze kaj govorijo v golobnjaku.
Ne samo da lazejo, tud govorijo kot da nimajo niti osnovne sole.
Zunanja ministrica ??? Nek minister iz levice pa oni takoj za holobom in sam holob.
Kako gledajo to fajon v EU?
Goloba? On tam na vrhu EU kar tava naokoli ker ga nihce ne jemlje resno.....a bi ga vi?
Ce bi kdorkoli od vas tako govoril v sluzbi ali s sosedi ali sorodniki bi vas iz sluzbe nagnali drugi pa bi se vas izogibali.
In take baje pol folka podpira.
Folk sploh ne spremlja podpira pa....lasten propad.
P. Kos
Šokantno in zaskrbljujoče.
In ta Golob se ima za uspešnega poslovneža!? Tisti "dr." pred njegovim imenom očitno ni kratica za znastveni naziv...
Ekonomisti in vsa slovenska javnost mora TAKOJ ukrepati! Ti bodo državo bankrotirali.
Res podlo Golob!!!
p.s.: veliko pa to molčanje večine županov pove tudi o njih samih.
romanos1
Župani bi morali nastopiti bolj ostro.
Mojemnenje
Upam da je levim, desnim in tistim vmes prebilo, kakšna naravna nesreča jih(nas) je zadela in da bo sanacija dolga in draga. Pa še začela se ni.
Ljubljana
A slovenskih butlov res cist nic.ne spravi k pameti?
Namesto drzavnika Janse imajo raje holoba, namesto vrhunskega intekektualca Gregorcica eno mentalno skrpucalo...na RTV.
Drzavo vodijo popolni psihopati. Edini kriterij je da nisi normalen.
A res folk tega ne opazi?
So enaki?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.