Golob bi znižal standarde znanja slovenščine, zahtevane od tujcev. Za zlom zdravstvenega sistema krivi »čisto navadno požrešnost«

Predsednik vlade Robert Golob je danes v državnem zboru moral opraviti kar dvojni krog odgovorov na poslanska vprašanja. Na novembrska namreč ni odgovarjal, saj je bil takrat bolniško odsoten zaradi operacije kile. 

Danes so poslanci spraševali predvsem glede nezakonitih migracij in z njimi povezano integracijo otrok, »štemplanjem« kot enim največjih birokratskih nesmislov v državi. Premier se je razgovoril tudi o situaciji v Gazi ter o nevzdržnem stanju v slovenskem zdravstvu, ki so ga po njegovem mnenju zakuhali požrešni zaposleni v državnih zdravstvenih ustanovah, ki so šli delati k zasebnikom.

Golob je najprej odgovoril na vprašanje v zvezi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migracij, ki ga je zastavil poslanec SDS Branko Grims. Predsednika vlade je vprašal, kaj bo vlada storila, da bo zaščitila Slovenijo in ji povrnila varnost. Poslanec SDS je opozoril tudi na posilstva in druge oblike kriminala. »Poplava migrantov se je začela s signalom, ki ste ga dali vi, s podiranjem ograje. Zaradi tega smo zdaj priča situaciji, ki je popolnoma nesprejemljiva in migracije nimamo kaj legalizirati, kadar so ilegalne, nimamo jih kaj usmerjati, ampak jih je treba preprečevati,« je dejal. 

Goloba je obtožil, da je veleizdajalec Republike Slovenije, saj naj bi za hrbtom Državnega zbora brez predhodnega soglasja v vladi dali najprej soglasje k večinskemu odločanju, kar pomeni, da Slovenija ne more več uveljavljati svojih interesov, in potem še soglasje pri Paktu za obvezno relokacijo ali po domače rečeno obvezne migrantske kvote. 

Golob je vse skupaj ocenil za nastopaštvo, ki je namenjeno samo temu, da vnaša nemir v državo, ljudje pa ne potrebujejo nemira, saj so že dovolj nemirne okoliščine v svetu. Sodelovanje z Italijo in Madžarsko pri ustavljanju nezakonitih migracij je opisal kot zelo dobro in uspešno.

Na dodatno vprašanje poslanca Grimsa glede tega, da je Slovenija v nevarnosti, ker Italija pripravlja migrantske centre v Albaniji, je Golob dejal, da je »Slovenija žal starajoča se družba, žal je tudi družba, kjer določena delovna mesta in opravila tudi približno ne zanimajo vseh nas, ki že živimo v Sloveniji«. Ob tem je poudaril, da če želimo, da se bodo tujci znali in lahko vključevali v našo družbo, je predpogoj zadovoljivo znanje slovenskega jezika. »V preteklosti je bilo to znanje, ki je bilo od tujcev zahtevano, postavljeno tako visoko, da je bilo praktično nedosegljivo, in verjamem, da je bil tudi ta faktor motivacije razlog, zakaj se tujci enostavno niso udeleževali in niso poskušali doseči te stopnje. Prav je, da mi kot država naredimo korak proti njim in prilagodimo jezikovne tečaje in potem tudi standarde temu, kar je potrebno za preživetje, in to so tečaji slovenskega jezika,« je dejal Golob.

Poslanka NSi Iva Dimic se je navezala na predhodno vprašanje in premiera vprašala, če podpira zakon Nove Slovenije o uvedbi pripravljalnic v obvezne osnovne šole. »Prav je, da se otroci staršev, ki pridejo v Slovenijo delat, v Sloveniji počutijo sprejete, da enako napredujejo s svojimi sovrstniki,« je dejala Iva Dimic in dodala, da to rešuje njihov zakon. Golob je dejal, da bo to vprašanje prepustil stroki, saj da se ne želi o tem presojati sam.

Golob potrdil, da so potrebne izboljšave zakona o »štemplanju«

Premier je prav tako odgovarjal na vprašanje o »štemplanju«. Dejal je, da tega zakona ni začela njegova vlada, ampak se je začel že dva mandata prej. Ko se bodo pokazali rezultati na terenu, kjer sedaj vršijo aktiven nadzor, bomo šli tam, kjer bo potrebno, v izboljšave. 

Poudaril je, da je Ekonomsko-socialni svet zakonu dal soglasje. »To je bil eden redkih primerov, ko so se delojemalci in delodajalci strinjali o nečem. Strinjali so se, da je treba zaradi zlorab, ki so se dogajale pri slabih delodajalcih, delavce zaščititi pred zlorabami in da je treba nad kršitelji uvesti dodatni nadzor. In to je bil namen novele tega zakona,« je dejal pred poslanci.

Dodal je, da se bo prvič o teh izsledkih, kje se zakona ne da izvajati, seznanilo najprej javnost in predvsem Ekonomsko-socialni svet in tudi rešitve za take primere iskalo skozi socialni dialog.

Suzana Lep Šimenko je Golobu dejala, da ravno »tisti, ki delajo in so pri delu lahko fleksibilni, lahko ustvarjajo več produktivnosti in višjo dodano vrednost, in vse to bi dejansko kot država morali spodbujati«. Opozorila je, da je zakon sprejela samo koalicija in je zato zanj odgovorna.

Golob je potrdil, da so potrebne spremembe in izboljšave, a je opozoril, da zakon ni dobil veta državnega sveta.

Poslanka Svobode Tereza Novak je želela od predsednika vlade kaj izvedeti glede aktualnega dogajanja na območju Gaze. Golob je dejal, da se v Gazi dogaja humanitarna kriza človeštva. Obsodil je Hamasov teroristični napad. »Njihov cilj je bil samo eden: sejati teror in v resnici sprovocirati odziv druge strani. Nedopustno je, da so zajeli talce, ki jih še danes zadržujejo. Izrael je imel in ima še vedno pravico do samoobrambe, ampak samoobramba mora potekati znotraj pravil mednarodnega humanitarnega prava,« je dejal Golob.

Dodal je, da smo danes priča prekoračitvi pravice do samoobrambe. »Ko bo spopadov konec, je treba dati odločen ne vojaški okupaciji s strani Izraela in odločen ne eksodusu ali izgonu Palestincev s tega območja,« je dejal in dodal, da bo za to delala Slovenija.

Čadonič Špelič: Kje je vaša zdravstvena reforma? Golob: Požrešnost zaposlenih je pripeljala zdravstveni sistem na rob prepada

Vida Čadonič Špelič je predsedniku vlade zastavila vprašanje v zvezi z nevzdržnim stanjem v zdravstvu, predvsem o tem, kdaj se bo vlada lotila celovite reforme, ki bo izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Ob tem je poudarila, da je Golob sam poudaril, da bodo v tem mandatu naredili 6 reform. »Do zdaj se resno niste lotili še nobene oziroma v Državni zbor kakšen poseben zakon na to temo še ni prišel in ljudje so upravičeno razočarani. Vsi smo najbolj pričakovali zdravstveno reformo, kajti zdrav človek ima veliko želja in potreb, bolan pa samo eno, to je zdravje, in do zdravja ljudje v naši državi prihajajo prepočasi,« je bila jasna.

Opozorila je tudi na več kot 74 tisoč ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo, zato jo je zanimalo, kdaj bo vlada naredila reformo in izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev, ki jih ljudje vsak dan plačujejo.

»Najprej naj povem, da zdravstvo ostaja ključna prioriteta delovanja te vlade in glede tega ni nobenega dvoma. Hkrati naj povem, da kdor obljublja, še več pa vzbuja pričakovanja, da se bo katerakoli reforma zgodila v šestih mesecih, v 12 mesecih, prej  se pa 30 let pač ni dalo, v resnici deluje proti reformi, ker za reforme smo napovedali, da se učinek reform pozna v dveh mandatih,« je tokrat dejal Golob.

Dodal je, da vlada postavlja temelj, kako bodo krepili javno zdravstvo, ne pa zasebnikov ali koncesionarjev. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti. 

»Za nas v Novi Sloveniji in zame osebno ni pomembno, komu gre denar, pomembno je, da je storitev narejena strokovno, hitro in po enaki ceni. In ne vem, zakaj se sekirate, če bo storitev opravil nekdo, ki je ponudnik privatne storitve, saj je zakon, ki smo ga predlagali v Novi Sloveniji, zelo jasen,« je dejala poslanka NSi in dodala: »In ne pozabite, gospod predsednik vlade, to, kar smo mi predlagali, da se zaradi nedopustnih čakalnih dob vključi v reševanje vse ponudnike zdravstvenih storitev, dejansko že zdaj delate, ker če pa gre kdo v tujino, takrat mu pa zdravstvena zavarovalnica stroške povrne. To se pravi, vi sledite denarju, ne pacientu, in jaz tega ne razumem. Čakam, da boste spoznali svojo temeljno napako, da če res manjka ponudnikov zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu, zakaj ne bi pod enakimi pogoji vključili, vsaj dokler ljudje nedopustno čakajo, tudi privatnih ponudnikov storitev?«

Golob ji je pojasnil, zakaj so po njegovem mnenju zasebni interesi v zdravstvu tisti razlog, da je odlično javno zdravstvo na robu prepada. »Isto sekundo, ko smo dali več denarja, da bi lahko v svojih matičnih zdravstvenih ustanovah zdravniki in pomožno osebje in medicinsko osebje opravljali več storitev, so se žal mnogi od njih prezaposlili v privatni sektor in ta denar začeli pobirati ne v korist javnega zdravstvenega sistema in matične ustanove, v kateri so bili zaposleni, ampak v korist zasebnikov. Tukaj se je zalomilo v zdravstvenem sistemu. Čisto navadna, če hočete, požrešnost,« je dejal predsednik vlade. Po njegovem mnenju je edini izhod reforma, ki bo šla v smer v krepitvi javnega zdravstvenega sistema in javnih zdravstvenih zavodov. 

»Treba je biti samo pogumen in reči: ja, ljudje, prav imate, vaše zdravje je na prvem mestu, zato bomo vsaj do takrat, dokler ne odpravimo nedopustnih dolgih čakalnih vrst, v tej državi pod istimi pogoji z isto ceno vključili vse ponudnike zdravstvenih storitev. A je vlada v odgovoru na naš zakon iskala izgovore, katerih vseh podatkov nima, da tega zakona ne sme podpreti. Če res nimate podatkov, kot piše, koliko je katerih ponudnikov storitev, katere storitve so tiste, kateri ljudje najdlje časa čakajo, potem vi ne boste mogli izpeljati zdravstvene reforme,« je v odgovor na Golobovo reformo še dodala Vida Čadonič Špelič.