Gabrijelčič in Maver odgovarjata Kučanu o iluziji "posredniške vojne" v Ukrajini

POSLUŠAJ ČLANEK
Luka Lisjak Gabrijelčič in Aleš Maver sta se v javnem pismu v Sobotni prilogi odzvala na pismo Kučana, Türka in drugih levih intelektualcev o rusko-ukrajinski vojni. Ugotavljata, da napada ne moremo razumeti kot posredniške vojne, saj agresija Rusije nad Ukrajino traja že od ruske prisvojitve Krima leta 2014.

Menita, da do vojne nikakor ni prišlo po nesrečnem diplomatskem nesporazumu ali zaradi zahodne provokacije. Nasprotno: opozarjata, da gre za posledico načrtne politike ruskega režima pod predsednikom Vladimirjem Putinom, katere cilj je obnova ruskega imperija.

Maver in Gabrijelčič pozdravljata ambicijo čimprejšnje ustavitve vojne v pismu, hkrati pa menita, da pismo ohranja »znane klišeje«, in sicer občutek, da je vojno pravzaprav povzročil Zahod.

"Pismo se zato zdi predvsem poskus, kako /…/ predstavo o Rusiji kot konstruktivni sili, ki ji drugi zlonamerno pripisujejo namero po obnovi zločinskega imperija na evropskih tleh –, uskladiti z realnostjo, ki je razkrila nevzdržnost takšnih predstav. Toda brez samokritike stališč, ki so se izkazala za zmotna, takšno »pogajanje z realnostjo« nujno zdrsne v kognitivno disonanco," zapišeta v svojem pismu.

A teza o »posredniški vojni« je nujna, da opraviči temeljno nekonsistentnost pisma. Odgovornost za njen izbruh lahko slednje s tem posredno pripiše EU in Natu in se tako izogne bistvenemu vprašanju: zakaj so poziv za ustavitev vojne naslovili na voditelje evropskih držav, in ne na edinega voditelja, ki lahko vojno dejansko konča, še zapišeta.

Slovenski levi intelektualci in »nevtralni« Kitajci o invaziji


Milan Kučan je skupaj s sopodpisniki na Dnevnik naslovil javno pismo, ki vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo poziva k pogajanjem in premirju: "Vlade držav Evropske unije, zveze Nato, Združenih držav Amerike in Ruske federacije nimate mandata za vojno! Ne vodite je na pragove naših domov. Ustavite vojno! Ustavite jo takoj! To moč imate. In to odgovornost."

Toda čigava je res moč in čigava odgovornost?

V pismu so se izrecno postavili v podporo Ukrajini kot »žrtvi (neupravičljive) ruske agresije« in njeni »nesporni pravici do obrambe«. Opozorili so na sto tisoče mrtvih, ki jih je vojna terjala na obeh straneh, in na opustošenje Ukrajine.

Izrazili so tudi prepričanje, da se evropski državniki, podobno kot pri prvi svetovni vojni, tudi danes »kot mesečniki prepuščajo toku, ki vodi v morebitno novo svetovno vojno«.

Pismo levih intelektualcev še dodaja grožnjo, v besedah Bidna, »atomskega armagedona«. Pri tem ugotavlja, da je Ukrajina »žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Nekoč sta bili obe na pravi strani zgodovine«.

Zaključuje, da »kopičenje najsmrtonosnejših orožij Evropi ne bo prineslo miru in stabilnosti«, ter nazadnje izrazi zahtevo od držav EU, da naj vzpostavijo dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki naj temelji na suverenosti, enakopravnosti in upoštevanju varnostnih interesov vseh držav – a tudi, kot pismo poudari, Ruske federacije.

Kitajski načrt za mir


Kitajska je včeraj, ob obletnici rusko-ukrajinske vojne, objavila načrt s predlogi za premirje. »Mirovni načrt«, ki naj bi ga pozdravil tudi Putin, poleg nedopustnosti jedrske vojne izpostavlja 12 točk:

  • spoštovanje suverenosti vseh držav,

  • opustitev hladnovojne mentalitete,

  • prenehanje sovražnosti,

  • nadaljevanje mirovnih pogajanj,

  • reševanje humanitarne krize,

  • zaščita civilistov in vojnih ujetnikov,

  • ohranjanje varnosti jedrskih elektrarn,

  • manjšanje strateških tveganj,

  • lajšanje izvoza žita,

  • prenehanje unilateralnih sankcij,

  • ohranjanje stabilnosti industrijskih in dobavnih verig,

  • promocija po-konfliktne rekonstrukcije.


Odzivi na »srednjo pot« in teze o posredniški vojni


Ameriški predsednik Joe Biden je kitajski mirovni načrt v včerajšnjem intervjuju za ABC News komentiral tako: »V načrtu ne vidim ničesar, kar bi pripomoglo komerkoli, razen Rusiji, v kolikor bi predlogom sledili.« Dejstvo, da je kitajske predloge pozdravil Putin, po Bidnovem mnenju pove vse: "Kako naj bi torej pomenilo kar koli dobrega?"

https://twitter.com/ABCWorldNews/status/1629303920198660098?s=20

"Ta ekspanzija ni plod nesrečnega naključja, diplomatskega nesporazuma ali prenapetega odziva na domnevne 'provokacije'. Je rezultat načrtne politike ruskega režima, ki je pred letom dni očitno videl priložnost za uresničitev svojega cilja. Nakana je spodletela, ker je trčila ob krčevito ukrajinsko obrambo ter odločenost EU in Nata, da ji priskočita na pomoč, obenem pa kategorično zavrneta vsakršno neposredno vojaško konfrontacijo z Rusijo. Vsota teh okoliščin je privedla do sedanjega stanja, ki se zdi v marsikaterem pogledu brezizhodno," zapišeta Gabrijelčič in Maver v svojem javnem pismu.

Maver in Gabrijelčič jasna o pomenu odrekanja vojaške pomoči


Mirovni predlogi Kučana in sopodpisnikov pisma predvidevajo odrekanje vojaške pomoči Ukrajini s strani zahodnih držav, kar bi po oceni Mavra in Gabrijelčiča povzročilo skrajno eskalacijo ruske agresije in rusko zmago: »Očitno je podpisnike javnega pisma strah izpeljati logične posledice lastnega pisanja in poziv k miru nasloviti na edinega naslovnika, ki lahko vojno nemudoma konča.«

»Bodimo jasni: ta vojna bi se lahko končala v tem trenutku. Rusija jo lahko konča takoj, če preneha z napadi in umakne svoje enote z ukrajinskega ozemlja,« odgovarja na Kučanov poziv 16 veleposlanikov držav članic EU v Sloveniji.

Bili pa so tudi jasni v svoji oceni situacije in odnosu do Ukrajine: "Kdor po 24. februarju 2022 še vedno verjame, da Rusija ne misli resno, še vedno ni razumel ali pa preprosto noče razumeti, kaj je Putinov cilj. V svojih govorih ni pustil nobenega dvoma, da s svojimi cilji misli resno. Ljudje v Ukrajini to boleče doživljajo. Ko je treba izbirati med prav in narobe, med agresorjem in žrtvami, smo na strani pravice in na strani ljudi. Nikoli se ne bomo sprijaznili s tem, da se v Evropi ali kjerkoli drugje na svetu mednarodno priznane meje premikajo s silo in da se milijonom ljudi povzroča neizrekljivo trpljenje."

"Nihče v EU, G7 ali Natu si ne želi vojne. Upanje na mir, na rešitev s pogajanji, na konec grozot in neizmernega trpljenja je enako razumljivo kot zaskrbljenost, da se bo nasilje stopnjevalo, da se bo razširilo na druge države. Zato je v naših demokracijah zaželena in nujna razprava o tem, kako končati to vojno," hkrati pa so poudarili, da se ne bodo sprijaznili s premikanjem mednarodno priznanih meja s silo.

Maver in Gabrijelčič ocenjujeta, da je teza o posredniški vojni nujna za to, da opraviči nekonsistentnost pisma: "Odgovornost za njen izbruh lahko slednje s tem posredno pripiše EU in Natu in se tako izogne bistvenemu vprašanju: zakaj so poziv za ustavitev vojne naslovili na voditelje evropskih držav in ne na edinega voditelja, ki lahko vojno dejansko konča? Če se jutri Rusija umakne iz boja, bo konec vojne; če se iz boja umakne Ukrajina, bo konec z njo."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike