Evropski birokrati bi še vedno radi sedeli na dveh stolih glede nuklearne energije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila omejitve podpore EU jedrski energiji v okviru zakona o ničelni industriji, katerega namen je podpirati domačo proizvodnjo čistih tehnologij, kot so baterije in sončne celice.

"Jedrska energija ima lahko pomembno vlogo v naših prizadevanjih za dekarbonizacijo," je dejala von der Leynova po prvem dnevu vrha EU v Bruslju, kjer so voditelji razpravljali o odzivu EU na ameriške zelene subvencije.

Enajst evropskih držav ostaja pri zavezi, da bodo "tesneje sodelovale" v celotni dobavni verigi jedrske energije in spodbujale "skupne industrijske projekte" na področju novih proizvodnih zmogljivosti in novih tehnologij, kot so majhni reaktorji.

Von der Leynova: Jedrska energija ni "strateška" za razogljičenje EU

"V našem zakonu o industriji z ničelno neto vrednostjo imamo širok nabor tehnologij z ničelno neto vrednostjo – vključno z najsodobnejšo jedrsko energijo – dostop do nekaterih poenostavljenih pravil in spodbud," je dejala na tiskovni konferenci predsednika Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Vendar pa imajo dostop do vseh prednosti in ugodnosti le tehnologije z ničelno neto vrednostjo, za katere menimo, da so strateške za prihodnost, kot so na primer sončni kolektorji, baterije in elektroliterji," je dodala. "Tako je vrhunska jedrska energija na voljo za določena področja, ne pa za vsa."

Zakon o industriji z ničelno neto vrednostjo, ki je bil predstavljen prejšnji teden, navaja jedrsko energijo med osmimi tehnologijami, ki naj bi "pomembno prispevale k razogljičenju" v Evropi.

Poleg sončne in vetrne energije, baterij in toplotnih črpalk so med njimi tudi "napredne tehnologije za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz gorivnega cikla" in "majhni modularni reaktorji".

Ali bo možno sofinanciranje novih nukleark?

Vendar jedrska energija ni navedena v posebni prilogi k uredbi, ki opredeljuje strateške tehnologije z ničelno neto vrednostjo, ki bodo deležne posebne podpore in za katere velja 40-odstotno merilo domače proizvodnje za spodbujanje domače industrije v Evropi.

Za takšne "strateške" industrije naj bi skupne potrebe po naložbah znašale približno 92 milijard EUR v obdobju 2023–2030, potrebe po javnem financiranju pa 16–18 milijard EUR, je Komisija navedla v delovnem dokumentu, ki je bil objavljen skupaj z aktom o ničelnih tehnologijah.

V delovnem dokumentu Komisije o "strateških" zelenih industrijah jedrska energija ni omenjena niti enkrat. To delno priznanje jedrske energije je dražljaj za Francijo in njeno jedrsko industrijo. Razprava, ki se bo začela v Evropskem parlamentu o spremembi akta Komisije o neto ničelni industriji, bo zato za Francijo ključnega pomena.

Vse več držav članic EU podpira razvoj jedrske energije in njihove delegacije v Evropskem parlamentu ne bi smele izstopati. Nemčija sicer ni ena od njih, a visoki nemški uradniki naj bi podpirali tehnološko nevtralnost in zato ne želijo izključiti nobene tehnologije. Vključno z jedrsko.

Države sicer razklane

Francija je vodilna pri prizadevanjih za večje priznanje jedrske energije pri prizadevanjih Evrope, da bi do sredine stoletja dosegla ničelne neto emisije. Prejšnji mesec je Pariz ustanovil zvezo 11 držav, ki bo spodbujala jedrsko energijo kot nizkoogljični vir električne energije in sodelovala pri skupnih industrijskih projektih.

Podpisniki so v Stockholmu podpisali izjavo, s katero so "skupaj potrdili željo po okrepitvi evropskega sodelovanja na področju jedrske energije", je bilo navedeno v izjavi.

Francoska ministrica za energetski prehod Agnès-Pannier Runacher, ki je bila pobudnica srečanja, je dejala, da je cilj zavezništva strukturirati sodelovanje v celotni jedrski vrednostni verigi in Evropi zagotoviti vsa orodja za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Med enajstimi podpisnicami so Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Hrvaška in Slovenija.

Vendar pa bi bilo financiranje jedrskih projektov s strani EU za države, kot so Nemčija, Avstrija in Luksemburg, ki nasprotujejo jedrski energiji, korak predaleč. Države članice EU neposredno prispevajo v proračun EU, vlade teh držav pa ne bodo sprejele vlaganja davkoplačevalskega denarja v jedrsko energijo. To pa predstavlja potencial za prihodnji spor med državami.

Ker bo Svet EU, kot običajno, predlog obravnaval po Parlamentu, ni dvoma, da bodo Nemčija in njene protijedrske zaveznice, zlasti Luksemburg in Avstrija, to vprašanje ponovno izpostavile. Te države se težko strinjajo s tem, da bi se z davkoplačevalskim denarjem financiral razvoj novih jedrskih elektrarn v EU – tudi posredno, prek proračuna EU.

Vendar pa je Francija razdražena zaradi te neenotne obravnave jedrske energije. Elizejska palača je že pozvala države članice, naj se enkrat za vselej odločijo, ali menimo, da ima jedrska energija vlogo pri razogljičenju ali ne.