Evropska komisija poziva Slovenijo naj se politični vpliv na medije in sodstvo konča s strani celotne politike, tudi aktualne
Evropska komisija je v sprejetem poročilu o vladavini prava v EU objavila konkretna priporočila državam članicam na področju medijev in korupcije.
V svojih priporočilih je za Slovenijo zapisala, da mora delati več na protikorupcijski zakonodaji in strategiji, na varovalkah za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev, za področje medijev pa priporočajo, da je treba omejevati politični vpliv na medije, pri čemer predvsem mislijo na imenovanje v svet zavoda RTV, ki ga imajo sedaj predvsem v rokah državni zbor in vlada.
V komisiji so izpostavili tudi to, da je vlada zagotovila financiranje STA, da pa je treba na tem področju še narediti spremembe.
Za Slovenijo je Evropska komisija zapisala, da morajo parlamentarne preiskave vključevati primerne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V drugem priporočilu, ki se dotika boja proti korupciji, Sloveniji priporočajo, naj odpravi ovire za preiskave in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem virov tožilstva in revizijo zastaralnih rokov.
V tretjem priporočilu pa v komisiji pozivajo Slovenijo k sprejetju protikorupcijske strategije in njenemu izvajanju brez odlašanja. V analizi stanja v Sloveniji sicer ugotavljajo, da se je število kazenskih pregonov in policijskih preiskav primerov korupcije znižalo.
Vendar Evropska komisija ni v vsem kritična. Izpostavila je tudi napredek pri kvaliteti in učinkovitosti sodstva. Poleg tega so se dotaknili tudi povečanja sredstev za Komisijo za preprečevanje korupcije, v implementaciji pa so tudi pravila glede etike in konfliktov interesov. Pri slednjem še vedno zaznavajo tveganja.
Na novinarski konferenci ob predstavitvi tretjega letnega poročila o vladavini prava v EU je komisarka Jourova poudarila, da je to podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev.
Komisija v četrtem in petem priporočilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev". Poudarja, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi.
To med drugim po navedbah Bruslja velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vsakokratna vlada.
Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje STA. To agenciji zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo, so opozorili.
Sovražno okolje, spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem po oceni komisije v naši državi postajajo vse bolj skrb zbujajoči, zato v šestem in zadnjem priporočilu pišejo, da naj Slovenija vzpostavi zakonske in druge varovalke za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
Juorova je sicer na novinarski konferenci dodala tudi, da je Evropska komisija zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja STA, začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice.
Izpostavili pa so tudi področje lastništva medijev, kjer je v poročilu navedeno: "Zaskrbljujoča je regulativna vrzel za obravnavanje visoke koncentracije medijev. Koncentracija medijev je še vedno zaskrbljujoča, saj na slovenskem medijskem trgu prevladuje le nekaj akterjev."
Stanje na področju preglednosti lastništva medijev kaže, da je pravni okvir nezadosten, zlasti glede zapletenih lastniških struktur (vključno z dejanskimi lastniki), in da bi bilo treba pojasniti, kateri organ je pristojen za reševanje teh vprašanj, so še zapisali.
Na področju pravosodja Evropska komisija opaža pozitivne premike na področju kakovosti in učinkovitosti, med katerimi je izpostavila imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, izraža pa skrb, ker ima minister za notranje zadeve pristojnost, da z navodili usmerja policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in evropskega javnega tožilstva.
Pomanjkljiva so po mnenju Evropske komisije tudi pravila za parlamentarne preiskave, kar dokazujejo odločbe ustavnega sodišča, zato oblastem priporoča sprejem varovalk, ki bodo sodnikom in državnim tožilcem zagotovile neodvisnost. Vlada je brez posvetovanja s sodstvom znižala proračunske postavke za sodišča, sodni svet in državno tožilstvo, opozarja Evropska komisija.
https://twitter.com/DominikaSvarc/status/1547570134151114754
V svojih priporočilih je za Slovenijo zapisala, da mora delati več na protikorupcijski zakonodaji in strategiji, na varovalkah za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev, za področje medijev pa priporočajo, da je treba omejevati politični vpliv na medije, pri čemer predvsem mislijo na imenovanje v svet zavoda RTV, ki ga imajo sedaj predvsem v rokah državni zbor in vlada.
V komisiji so izpostavili tudi to, da je vlada zagotovila financiranje STA, da pa je treba na tem področju še narediti spremembe.
Za Slovenijo je Evropska komisija zapisala, da morajo parlamentarne preiskave vključevati primerne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V drugem priporočilu, ki se dotika boja proti korupciji, Sloveniji priporočajo, naj odpravi ovire za preiskave in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem virov tožilstva in revizijo zastaralnih rokov.
V tretjem priporočilu pa v komisiji pozivajo Slovenijo k sprejetju protikorupcijske strategije in njenemu izvajanju brez odlašanja. V analizi stanja v Sloveniji sicer ugotavljajo, da se je število kazenskih pregonov in policijskih preiskav primerov korupcije znižalo.
Vendar Evropska komisija ni v vsem kritična. Izpostavila je tudi napredek pri kvaliteti in učinkovitosti sodstva. Poleg tega so se dotaknili tudi povečanja sredstev za Komisijo za preprečevanje korupcije, v implementaciji pa so tudi pravila glede etike in konfliktov interesov. Pri slednjem še vedno zaznavajo tveganja.
Priporočila glede medijev: Določene varovalke glede medijev v Sloveniji obstajajo, a izzivi obstajajo
Na novinarski konferenci ob predstavitvi tretjega letnega poročila o vladavini prava v EU je komisarka Jourova poudarila, da je to podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev.
Komisija v četrtem in petem priporočilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev". Poudarja, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi.
To med drugim po navedbah Bruslja velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vsakokratna vlada.
Danes v Morning Report National Media. @EPPGroup
Leva vlada premierja Roberta Goloba @Gibanje_Svoboda prevzema nadzor nad javno @RTV_Slovenija s spremembo zakona po postopku, ki je predviden za primere vojne in naravnih katastrof. pic.twitter.com/rdUgeQFSuX
— RomanaTomc (@RomanaTomc) July 8, 2022
Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da je bilo od objave lanskega poročila ponovno vzpostavljeno financiranje STA. To agenciji zagotavlja večjo stabilnost, a bi lahko nekatera določila v dogovoru za financiranje posredno vplivala na njeno uredniško avtonomijo, so opozorili.
Sovražno okolje, spletno nadlegovanje in grožnje novinarjem po oceni komisije v naši državi postajajo vse bolj skrb zbujajoči, zato v šestem in zadnjem priporočilu pišejo, da naj Slovenija vzpostavi zakonske in druge varovalke za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
Juorova je sicer na novinarski konferenci dodala tudi, da je Evropska komisija zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, tudi v zvezi s prekinitvijo financiranja STA, začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice.
Glej no glej. RTV spremlja člane vlade na uradnih obiskih v tujini.
Pol leta nazaj je bilo celo predsedovanje EU obrobna tema.
Zakaj je sploh potrebno izredno stanje in orbanski prevzem? Saj vse štima zdaj.
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) July 13, 2022
Koncentracija lastništva medijev zaskrbljujoča
Izpostavili pa so tudi področje lastništva medijev, kjer je v poročilu navedeno: "Zaskrbljujoča je regulativna vrzel za obravnavanje visoke koncentracije medijev. Koncentracija medijev je še vedno zaskrbljujoča, saj na slovenskem medijskem trgu prevladuje le nekaj akterjev."
Stanje na področju preglednosti lastništva medijev kaže, da je pravni okvir nezadosten, zlasti glede zapletenih lastniških struktur (vključno z dejanskimi lastniki), in da bi bilo treba pojasniti, kateri organ je pristojen za reševanje teh vprašanj, so še zapisali.
Pravosodje in vladavina prava
Na področju pravosodja Evropska komisija opaža pozitivne premike na področju kakovosti in učinkovitosti, med katerimi je izpostavila imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, izraža pa skrb, ker ima minister za notranje zadeve pristojnost, da z navodili usmerja policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in evropskega javnega tožilstva.
Pomanjkljiva so po mnenju Evropske komisije tudi pravila za parlamentarne preiskave, kar dokazujejo odločbe ustavnega sodišča, zato oblastem priporoča sprejem varovalk, ki bodo sodnikom in državnim tožilcem zagotovile neodvisnost. Vlada je brez posvetovanja s sodstvom znižala proračunske postavke za sodišča, sodni svet in državno tožilstvo, opozarja Evropska komisija.
https://twitter.com/DominikaSvarc/status/1547570134151114754
Zadnje objave
Več mesecev je poslušal vpitje bolne sosede, zadevo je rešila šele policija
21. 7. 2026 ob 21:34
Stroka ob uredbi EU opozarja: recikliranje mešanic je skoraj nemogoče
21. 7. 2026 ob 18:44
Sahel potrebuje diplomata, ki se bo uspešno spopadel s terorizmom
21. 7. 2026 ob 16:33
FIFA SP 2026 – amerikanizacija nogometa, logistični zapleti in prvenstvo za premožne
21. 7. 2026 ob 12:09
Ekskluzivno za naročnike
Princip skladiščenja ABC in določanje prioritet
21. 7. 2026 ob 6:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
uros.samec
Bruhelj naj drži gobec in vrti svoje retardne filmske kolaže. Obdela naj svojo gnilobo, se drži stran od koke in v dobro vseh čimprej razpade.
Kraševka
Res je tam v Bruslju, vedno manj TREZNOSTI, tako, kot v VODSTVU Ljubljanskega parlamenta.
Friderik
Vsi bi bili neodvisni, nihče pa nikomur odgovoren. Komu so tožilci odgovorni za svoje delo? Nikomur. Delajo kar hočejo. Komu so novinarji MSM odgovorni? Nikomur . Komu so sodniki odgovorni ( da se lahko postopki vlečejo desetletja)? Nikomur. Tudi policija ne bi bila nikomur odgovorna.
Taka veleumna skropucala pišejo na EU komisiji. Več ne zmorejo. Se zdi, da so kognitivno prikrajšani.
ales
“Levo” tajkunsko fašistična ptičja strašila tečejo zadnji krog. Dobro si je potrebno zapomniti vse, ki v tej farsi demokracije sodelujejo in paziti, da se zopet ne vrinejo v stranke in državni aparat, ko bodo ekonomsko odpihnjeni na smetišče zgodovine. Ceste in ulice so polne nesnage. Naj dobijo metle in lopate v roke, da bo izgled Slovenije lepši, z 8. marcem v prvi "bojni" vrsti.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju. Kdo je volil "8. marec", ki je sedaj "nadstrankarska stranka"? Sorosova deklica, se repenči po Ljubljani, za Slovenijo pa ni naredila še NIČ, razen smeti, ki res terjajo "metlo".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.