Evropska komisija

Voditelji EU bodo prihodnji teden na srečanju v Bruslju začeli razpravljati o tem, kdo bo zasedel najvišje položaje, vključno s funkcijo šefice Komisije, ki jo že pet let opravlja Ursula von der Leyen. 

A čeprav ostaja favoritka za to delovno mesto, bo vzpon evroskeptičnih nacionalističnih strank na evropskih volitvah verjetno otežil prizadevanje Von der Leynove za drugi mandat predsednice močne Evropske komisije. 

Za zagotovitev nadaljnjih pet let na čelu izvršnega organa EU Ursula von der Leyen potrebuje "kvalificirano večino" 27 voditeljev Evropske unije in tudi večino v 720-članskem Evropskem parlamentu. 

Leta 2019 se je komajda prebila skozi to glasovanje s samo devetimi glasovi več, kot je bilo potrebno, kljub temu, da je bila njena desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) največja skupina v zakonodajnem telesu. Imela je tudi podporo drugih največjih, socialistov, in tretjih največjih liberalcev. 

EPP ostaja največja skupina v parlamentu in prve projekcije so pokazale, da bi imela več kot zahtevano večino 361 glasov, če bi zanjo glasovali leva sredina, liberalci in Zeleni. 

Prihodnost negotova 

Toda kot poroča Reuters, bi nacionalistične in evroskeptične politične skupine ter skrajno desna nemška AfD skupaj pridobile 22 poslancev na skupno 149. Njihove pridobitve bi lahko bile tudi veliko večje, odvisno od tega, koliko od 102 zdaj nepovezanih članov se bo odločilo uradno pridružiti eni od evroskeptičnih poslanskih skupin. To bi von der Leynovi pustilo veliko manj manevrskega prostora, še posebej, ker ni jasno, koliko poslancev iz njene morebitne koalicije je morda ne bi volilo, tudi če bi jo strankarski voditelji podprli. 

Leta 2019 približno 100 evropskih poslancev iz EPP, levosredinske in liberalne koalicije ni glasovalo za von der Leynovo, a je glasove, ki jih je potrebovala, dobila od desničarskih poljskih poslancev. Ti je zdaj verjetno ne bodo podprli, zlasti ker je pomagala uveljaviti zeleni dogovor EU in je bila ostra pri vprašanjih pravne države. 

Da bi si zagotovila podporo v parlamentu, je von der Leynova nakazala pripravljenost na sodelovanje pri pomembnih vprašanjih z Evropsko konservativno in reformistično stranko (ECR), ki združuje evroskeptične stranke, kot so Bratje Italije, španski Vox in poljski Zakon in pravičnost. Toda spogledovanje z ECR postavlja von der Leynovo v nevarnost, da izgubi svoje običajne zaveznike, saj so socialisti, liberalci in Zeleni vsi rekli, da je ne bodo podprli, če bo sodelovala z desnico.

Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi se nagibal k temu, da bi podprl von der Leynovo za še en mandat predsednice Evropske komisije, sta za Reuters povedala dva vira. Macronova odločitev, da razpiše predčasne volitve v Franciji, potem ko je v nedeljo doživel poraz na volitvah v EU, je eden od razlogov za podporo von der Leynovi, je dejal eden od virov. Drugi vir je dejal, da jo bo Pariz verjetno podprl v zameno za zaveze francoskim prednostnim nalogam EU.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel želi medtem von der Leynovi prepovedati prisotnost na pogovorih o najvišjih položajih. Po poročanju Politica naj bi šlo za njegovo zadnjo zaroto, da zruši von der Leynovo. Michel namreč odloči, kdo se lahko pridruži večerji z voditelji, glede na to, da je srečanje 17. junija neformalni vrh. Nekateri sumijo, da Michel snuje shemo, s katero bi se vključil v tekmo za najvišje položaje kot naslednji visoki predstavnik EU za zunanjo politiko. 

Charles Michel has cooked up another plot to bring down Ursula von der Leyen.

This time, it involves excluding her from a key meeting at which heads of state and government will discuss the EU’s top jobs.

🔗 https://t.co/2HO10Ik8AS pic.twitter.com/M8bQzEkguV

— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) June 11, 2024

In če ne bo von der Leynova, kdo bi lahko bil naslednji predsednik oziroma predsednica Evropske komisije? O tem, katera imena se v Bruslju omenjajo kot najbolj verjetna na vrhu izvršilne oblasti EU, smo na Domovini že pisali. 

Vesel komisar 

Medtem pa bo Slovenija dobila novega evropskega komisarja. Kot komisarskega kandidata je v začetku aprila premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob predstavil nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Kot je za Siol pojasnil Vesel, imata enake poglede na razvoj Evrope ter tudi enake ambicije. 

Vesel sicer ni član Gibanja Svoboda, poudarja pa, da ni politično nevešč. "Vedno sem bil nekje na robu politike, ne predaleč, da je ne bi razumel, ne preblizu, da bi se z njo kontaminiral," je dejal. Kot evropski komisar pravi da bo delal v korist tako EU kot Slovenije, ne glede na to, katero področje mu bo poverjeno. Kot je potrdil, se je že udeležil nekaj neuradnih sestankov na evropski ravni, a o podrobnostih ni želel govoriti. Prav tako se ni izrekal o tem, kateri položaj si želi zasesti ali kateri bi bil zanj primernejši. 

"Moja prednost, če lahko tako rečem, je širina spektra, s čim vse sem se v karieri ukvarjal. Nisem zelo ozko profiliran na samo eno specialno znanje, ampak poznam zelo različne družbene sisteme in podsisteme zaradi svoje vloge, ker sem imel kot predsednik ali pa še prej kot prvi namestnik predsednika računskega sodišča zelo aktivno vlogo pri številnih revizijah, ki so bile usmerjene v EU, v domače in mednarodne razmere," je povedal. 

Vesel sicer za položaj prihodnjega evropskega komisarja iz Slovenije nima konkurence. Bo pa moral, potem ko mu bo prihodnji predsednik ali predsednica Evropske komisije poverila področje, še prestati zaslišanje v Evropskem parlamentu. Ta ovira pa je bila pred desetletjem previsoka za Alenko Bratušek.