Evropa stavi na električne avtomobile, kar pa ni nujno dobra novica za okolje
POSLUŠAJ ČLANEK
Če gre verjeti do sedaj sprejetim strategijam, potem v Sloveniji po letu 2030, podobno kot v več kot 20 drugih državah po svetu, ne bomo mogli več kupiti novega avtomobila z motorjem na notranje izgorevanje. Leta 2035 pa naj bi se to po zdajšnjih napovedih zgodilo tudi na ravni celotne EU.
Štirinajst (oziroma devet) let pred tem rokom pa je že jasno, da države, ki si želijo doseči ta cilj, čaka še veliko dela. Obenem zares privlačnih električnih avtomobilov, ki bi bili cenovno konkurenčni dosedanjim tehnologijam, še ni.
Vprašljiva je tudi sama okoljska sprejemljivost električnih vozil. Po nekaterih študijah naj bi bil namreč končni ogljični odtis električnega vozila prav tako visok oziroma še višji kot pri tistih z dizelskim oziroma bencinskim motorjem.
Kljub tem pomislekom pa naj bi bila drastična opustitev splošne rabe fosilnih goriv v avtomobilih edina možnost, če želi EU res doseči ničelne izpuste ogljikovega dioksida do leta 2050.
Pri sledenju zadanim ciljem vse države niso enako uspešne. Na pot brezemisijske vožnje je do sedaj najodločneje stopila Norveška, kjer je bilo po podatkih Norveškega združenja za cestni promet (OFV) lani med vsemi na novo registriranimi avtomobili kar 53,4 odstotka električnih vozil. Leto prej pa so ti predstavljali že 42,4 odstotka vseh registracij.
Toda Norveška je ena najbogatejših držav na svetu, zato si prebivalci takšna vozila bistveno lažje privoščijo. Vožnja z njimi pa je smiselna tudi zaradi tega, ker je Norveška z vodotoki izjemno bogata država, strmi padci njihovih rek pa nadvse primerni za gradnjo hidroelektrarn. Zato je ogljični odtis njihove elektrike med najnižjimi na svetu.
Povsem drugače je v južneje ležečih evropskih državah, kjer ugotavljajo, da se podnebni račun, ki bi utemeljeval vsesplošno uporabo električnih vozil, trenutno še ne izide.
Evropska politika je električne avtomobile uvrstila med tiste z ničelnimi emisijami CO2, medtem ko pri tistih z bencinskim ali dizelskim motorjem meri njihove dejanske izpuste. Povprečne emisije tega plina smejo tako dosegati le še 95 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Leta 2030 pa se bo ta meja spustila zgolj na 66 gramov (WTLP).
To pomeni, da bodo takrat avtomobili lahko porabili le še 2,2 litra dizelskega goriva oziroma 2,6 litra bencina na 100 kilometrov. Takšne avtomobile pa je v praksi nemogoče izdelati, zato bodo morali prodajalci prodati več električnih vozil oziroma vsaj delno elektrificirati vse svoje dosedanje modele.
Morebitni kršilci bodo seveda deležni sankcij, ki se jim skušajo proizvajalci izogniti tako, da si odpustke kupujejo pri uspešnejših podjetjih, kot je Tesla.
Toda takšen način zmanjševanja izpustov, kot si ga je zadala evropska politika, prinaša s seboj številne nerazumljive paradokse.
Dodatno tehnologijo je trenutno razumljivo najtežje prodati v majhnih avtomobilih, katerih cena lahko v tem primeru hitro doseže dvajset evrskih tisočakov. Marsikdo tako ugotovi, da si lahko zgolj za nekaj tisočakov več kupi večji in udobnejši avtomobil. Ki pa je v tem primeru tudi težji, zato za svojo vožnjo nujno porabi več energije kot manjši in lažji avtomobil.
Nova pravila tako povzročajo, da proizvajalci s trga množično umikajo manjše avtomobile, kot so Opel Adam in Karl, Citroën C1, Peugeot 108 ter Ford KA+. Nekaterih od njih v kratkem tako sploh ne bo mogoče več kupiti. Namesto njih pa raje spodbujajo prodajo večjih in dražjih modelov s hibridno tehnologijo. Nekateri malčki, kot sta Volkswagnov UP! in Škoda Citigo, naj bi na trgu še naprej ostala, vendar zgolj kot nišna in razmeroma draga električna avtomobila.
Enačba Evropske unije ne upošteva tudi, da zgolj proizvodnja baterija za enega najbolj priljubljenih električnih avtomobilov, Teslin model 3, onesnaži ozračje z 11 do 15 tonami CO2. To pa po preračunu, ki so ga opravili na münchenskem inštitutu Ifo pomeni, da avtomobil ob desetletni življenjski dobi baterije in letno prevoženimi 15.000 kilometri v povprečju izpusti med 73 do 98 gramov CO2 na kilometer. Ob upoštevanju ogljičnega odtisa nemških elektrarn pa se izpusti povečajo na območje med 156 in 181 grami CO2 na prevoženi kilometer. To pa so že znatno večji izpusti, ki jih ob tem imajo primerljivo veliki konvencionalni avtomobili znamk Audi, BMW in Mercedes.
Zato bo za zeleni prehod nekoč v prihodnosti nujno, da bo t. i. brezemisijske avtomobile tudi v resnici poganjala elektrika iz obnovljivih virov, tako kot se do sedaj to dogaja na Norveškem. Nujna bo tudi 100-odstotna reciklaža odsluženih baterij.
Glede na vse spremenljivke je v tem trenutku še najbolj smiselno spodbujanje uporabe električnih vozil v mestnih središčih, kjer bi njihova prevlada močno izboljšala kakovost zraka. Pri ostalih vozilih pa bi bilo morebiti smiselneje, če bi se raje osredotočili na maso in samo velikost vozil. Manjši in lažji avtomobil s težo okoli 1.000 kilogramov je namreč v vseh ozirih okolju prijaznejši od velikih 2,5-tonskih električnih "zverin". Pa čeprav evropski birokrati in številni okoljevarstveniki menijo drugače.
Obenem bo takšna politika tudi močno podražila dostop do avtomobila za vse segmente prebivalstva, zaradi česar bodo v naslednjih letih številni Evropejci ugotovili, da si individualne mobilnosti ne morejo več privoščiti. Prav to pa je ena od stvari, ki je najbolj zaznamovala razvoj Evrope po drugi svetovni vojni, kar utegne v prihodnosti povzročiti hude družbene konflikte.
Tudi v Sloveniji, kjer so lansko leto trgovci prodali (za povprečnega slovenskega kupca še predragih) 1.634 električnih vozil.
Štirinajst (oziroma devet) let pred tem rokom pa je že jasno, da države, ki si želijo doseči ta cilj, čaka še veliko dela. Obenem zares privlačnih električnih avtomobilov, ki bi bili cenovno konkurenčni dosedanjim tehnologijam, še ni.
Vprašljiva je tudi sama okoljska sprejemljivost električnih vozil. Po nekaterih študijah naj bi bil namreč končni ogljični odtis električnega vozila prav tako visok oziroma še višji kot pri tistih z dizelskim oziroma bencinskim motorjem.
Kljub tem pomislekom pa naj bi bila drastična opustitev splošne rabe fosilnih goriv v avtomobilih edina možnost, če želi EU res doseči ničelne izpuste ogljikovega dioksida do leta 2050.
So norveški cilji primerni tudi za druge?
Pri sledenju zadanim ciljem vse države niso enako uspešne. Na pot brezemisijske vožnje je do sedaj najodločneje stopila Norveška, kjer je bilo po podatkih Norveškega združenja za cestni promet (OFV) lani med vsemi na novo registriranimi avtomobili kar 53,4 odstotka električnih vozil. Leto prej pa so ti predstavljali že 42,4 odstotka vseh registracij.
Toda Norveška je ena najbogatejših držav na svetu, zato si prebivalci takšna vozila bistveno lažje privoščijo. Vožnja z njimi pa je smiselna tudi zaradi tega, ker je Norveška z vodotoki izjemno bogata država, strmi padci njihovih rek pa nadvse primerni za gradnjo hidroelektrarn. Zato je ogljični odtis njihove elektrike med najnižjimi na svetu.
Povsem drugače je v južneje ležečih evropskih državah, kjer ugotavljajo, da se podnebni račun, ki bi utemeljeval vsesplošno uporabo električnih vozil, trenutno še ne izide.
Stroga pravila za bencinske motorje
Evropska politika je električne avtomobile uvrstila med tiste z ničelnimi emisijami CO2, medtem ko pri tistih z bencinskim ali dizelskim motorjem meri njihove dejanske izpuste. Povprečne emisije tega plina smejo tako dosegati le še 95 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Leta 2030 pa se bo ta meja spustila zgolj na 66 gramov (WTLP).
To pomeni, da bodo takrat avtomobili lahko porabili le še 2,2 litra dizelskega goriva oziroma 2,6 litra bencina na 100 kilometrov. Takšne avtomobile pa je v praksi nemogoče izdelati, zato bodo morali prodajalci prodati več električnih vozil oziroma vsaj delno elektrificirati vse svoje dosedanje modele.
Morebitni kršilci bodo seveda deležni sankcij, ki se jim skušajo proizvajalci izogniti tako, da si odpustke kupujejo pri uspešnejših podjetjih, kot je Tesla.
Toda takšen način zmanjševanja izpustov, kot si ga je zadala evropska politika, prinaša s seboj številne nerazumljive paradokse.
Žalosten konec za mestne malčke
Dodatno tehnologijo je trenutno razumljivo najtežje prodati v majhnih avtomobilih, katerih cena lahko v tem primeru hitro doseže dvajset evrskih tisočakov. Marsikdo tako ugotovi, da si lahko zgolj za nekaj tisočakov več kupi večji in udobnejši avtomobil. Ki pa je v tem primeru tudi težji, zato za svojo vožnjo nujno porabi več energije kot manjši in lažji avtomobil.
Nova pravila tako povzročajo, da proizvajalci s trga množično umikajo manjše avtomobile, kot so Opel Adam in Karl, Citroën C1, Peugeot 108 ter Ford KA+. Nekaterih od njih v kratkem tako sploh ne bo mogoče več kupiti. Namesto njih pa raje spodbujajo prodajo večjih in dražjih modelov s hibridno tehnologijo. Nekateri malčki, kot sta Volkswagnov UP! in Škoda Citigo, naj bi na trgu še naprej ostala, vendar zgolj kot nišna in razmeroma draga električna avtomobila.
Umazana proizvodnja baterij
Enačba Evropske unije ne upošteva tudi, da zgolj proizvodnja baterija za enega najbolj priljubljenih električnih avtomobilov, Teslin model 3, onesnaži ozračje z 11 do 15 tonami CO2. To pa po preračunu, ki so ga opravili na münchenskem inštitutu Ifo pomeni, da avtomobil ob desetletni življenjski dobi baterije in letno prevoženimi 15.000 kilometri v povprečju izpusti med 73 do 98 gramov CO2 na kilometer. Ob upoštevanju ogljičnega odtisa nemških elektrarn pa se izpusti povečajo na območje med 156 in 181 grami CO2 na prevoženi kilometer. To pa so že znatno večji izpusti, ki jih ob tem imajo primerljivo veliki konvencionalni avtomobili znamk Audi, BMW in Mercedes.
Mercedes C200 z dizelskim motorjem ima v Nemčiji manjši ogljični odtis od električne Tesle model 3
Zato bo za zeleni prehod nekoč v prihodnosti nujno, da bo t. i. brezemisijske avtomobile tudi v resnici poganjala elektrika iz obnovljivih virov, tako kot se do sedaj to dogaja na Norveškem. Nujna bo tudi 100-odstotna reciklaža odsluženih baterij.
Električna vozila so primerna zlasti za mestno mobilnost
Glede na vse spremenljivke je v tem trenutku še najbolj smiselno spodbujanje uporabe električnih vozil v mestnih središčih, kjer bi njihova prevlada močno izboljšala kakovost zraka. Pri ostalih vozilih pa bi bilo morebiti smiselneje, če bi se raje osredotočili na maso in samo velikost vozil. Manjši in lažji avtomobil s težo okoli 1.000 kilogramov je namreč v vseh ozirih okolju prijaznejši od velikih 2,5-tonskih električnih "zverin". Pa čeprav evropski birokrati in številni okoljevarstveniki menijo drugače.
Obenem bo takšna politika tudi močno podražila dostop do avtomobila za vse segmente prebivalstva, zaradi česar bodo v naslednjih letih številni Evropejci ugotovili, da si individualne mobilnosti ne morejo več privoščiti. Prav to pa je ena od stvari, ki je najbolj zaznamovala razvoj Evrope po drugi svetovni vojni, kar utegne v prihodnosti povzročiti hude družbene konflikte.
Tudi v Sloveniji, kjer so lansko leto trgovci prodali (za povprečnega slovenskega kupca še predragih) 1.634 električnih vozil.
Zadnje objave
Preprost test bi lahko že 30 let prej napovedal srčni infarkt ali možgansko kap
9. 9. 2024 ob 12:30
Nekatere prve dame, ki so gradile ali rušile politično kariero svojih mož
9. 9. 2024 ob 9:00
Z enim evrom na dan lahko na drugem kontinentu nekomu spremenimo življenje
8. 9. 2024 ob 18:45
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Predlog za film: Videnje
8. 9. 2024 ob 12:30
Špageti z zelenjavo in kurkumo
8. 9. 2024 ob 9:00
V Oplotnici so odmevale slovenske melodije
8. 9. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Nekatere prve dame, ki so gradile ali rušile politično kariero svojih mož
9. 9. 2024 ob 9:00
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Rovi pod starim Kranjem: Digitalni potep
17:00 - 18:00
SEP
11
SEP
11
Kuharska delavnica - HSD Črnomelj
10:00 - 12:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
Izbor urednika
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
Romi iz naselij Goriča vas in Otavice pri Ribnici sami zavračajo dostavo pitne vode
30. 8. 2024 ob 12:36
6 komentarjev
Rajko Podgoršek
Ključen je zaključek (odličnega) članka, namreč: "Obenem bo takšna politika tudi močno podražila dostop do avtomobila za vse segmente prebivalstva, zaradi česar bodo v naslednjih letih številni Evropejci ugotovili, da si individualne mobilnosti ne morejo več privoščiti. Prav to pa je ena od stvari, ki je najbolj zaznamovala razvoj Evrope po drugi svetovni vojni, kar utegne v prihodnosti povzročiti hude družbene konflikte."
Iz tega razloga so nastali npr. Rumeni jopiči v Franciji. Kaj pa Slovenija? Javni prevoz se le počasi postavlja na noge, decentralizacija je "v podnu". Ljudje ne bodo sprejeli tega, da bodo morali z namenom 'varovanja okolja' izgubljati po 5 ur v nedelujočem javnem prometu, zato ker na relacijah Logatec-LJ, Jesenice-LJ, Kočevje-LJ, ali pa Celje-MB, Velenje-MB itd. javni prevoz ni urejen.
V Ljubljani niso urejene tako osnovne zadeve kot je sinhronizacija prog LPP, obmestnega avtobusnega prometa in vlakov! Mi bi ljudi zaradi "varovanja" okolja silili v opuščanje osebnega avtomobila.
Realna opcija je edino upočasnjeni prehod na javni prevoz ampak skupaj z ohranjanjem čistih dizlov, postopne elektrifikacije voznega parka z cenovno dostopnimi hibridi. Vse ostalo kar bo na hitro, bo polom. Enim počasen javni prevoz, ostalim Tesle. Ja pa kaj še!
Slovenka
Velika razlika je v tem, da se onesnaževanje pri avtomobilin na notranje izgorevanje dogaja nam pod nos in v mestih, kjer živimo. Pri elektirčnih avtomobilih pa je naše neposredno okolje čisto in brez hrupa. Proizvodnja in reciklaža litijevih baterij pa se dogaja v neposeljenih območjih -rudnikih. #zaelektričniavto
Alojzij Pezdir
Samopašni eko-ideologi in eko-teroristi bi imeli električne avtomobile in ves možni e-luksus, a strogo in kratkovidno brez vetrnih, hidro-, termo- in nuklearnih elektrarn.
Uživali bi ves možni civilizacijski energetski in potrošniški luksuz, a brezdušno pokroviteljsko prepovedovali in ukazovali drugim - energetsko, ekonomsko in politično podrejenim, izkoriščanim ter parazitsko zlorabljanim državam in narodom.
"Slika i prilika" skrajno egoistične in egocentrične nenačelnosti in nedoslednosti zelenih ideologov in teroristov so nemški "zeleni", ki so preprečili izgradnjo jedrskih elektrarn, nič pa nimajo proti nujnemu uvozu "umazane energije" iz termo- in jedrskih elektrarn iz sosednje Poljske, Madžarske, Francije ...
Podobno nedosledno in nenačelno se obnašajo tudi zeleni v Avstriji, še posebej, s svojim pokroviteljskim odnosom do Slovenije in do njene suverene energetske politike.
Gre za skrajno perverzno ego-centrično politiko, ki se prav nič ne obotavlja, ko je treba pristaviti lonček pri izkoriščanju tujih energetskih virov in tveganj, in ki si pilatovsko "umiva roke" ob vseh morebitnih posledicah in stroških izkoriščanja nečistih in tveganih energetskih virov. Skratka, gre le še za eno pojavno obliko gospodarskega, naravovarstvenega, energetskega in finančnega izkoriščanja manj razvitih in manj politično močnih članic EU, ki ga zadnje čase oblastni organi EU maskirajo z evropskimi političnimi načeli "vladavine prava" ter izrazito političnimi kriteriji ocenjevanja, razvrščanja in izločanja ter celo demoniziranja posameznih držav članic EU.
rasputin
Podnebna histerija je zgolj in samo histerija. Človek prispeva minimalno k izpustom CO2 v ozračje. Velikansko večino izpustov ustvari narava sama prek gnitja biomase v oceanih in na kopnem ter prek ognjeniških izbruhov. Za nameček rastline potrebujejo za življenje CO2.
Zemlja se je v svoji geološki zgodovini vedno ciklično segrevala in ohlajala povsem neodvisno od človeka, ki ga večji del obstoja zemlje sploh ni bilo. Trenutno smo v obdobju segrevanja zemlje, ki se bo prej ali slej prevesilo v ohlajanje. Ko bo nastopilo ohlajanje, bodo bodoči podnebni histeriki gotovo spet bili plat zvona, da bo zemlja zmrznila. Mogoče tudi bo, saj je bila že vsaj dvakrat ledena krogla, ampak ne zaradi človeštva.
Električni avtomobili so še en mit, ki ne bo rešil ničesar.
Kot zgleda, nekdo manipulira s človeštvom na globalni ravni in ga sili iz ene norosti v drugo.
Teodor
Nasilni prehod iz ene tehnologije v drugo slejkoprej pomeni katastrofični konec eksperimenta.
Leta 2030 bo potrebno spremeniti pravila, ali pa bodo birokrate odnesli ven iz njihovih udobnih službic. Ne bodo problem samo dragi električni avtomobili, ampak tudi cena elektrike, ki je že sedaj 2x višja kot bi bila brez podnebnih neumnosti.
STAJERKA2021
Nihče ne govori o iztrošenih baterijah, ki kih bodo odlagali - kje? Razgradnja baterij je izredno draga, za kar pa iz prakse vemo, kako se je tisti, ki so plačani za te postopke, radi znebijo. Jih bodo pošiljali v vesolje?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.