EU želi z arktičnim internetnim kablom prek Aljaske povezati Evropo z Azijo
Evropska komisija razmišlja o financiranju optičnega kabla, ki bi Evropo prek Arktike povezal z Azijo in se izognil obstoječim mrtvim točkam, poroča Euractiv.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Povezani članki
Zadnje objave
V Belgiji spekli skoraj dva metra visokega sv. Miklavža
16. 11. 2026 ob 19:20
Delodajalci zavračajo očitke o ogrožanju varnosti delavcev
16. 11. 2026 ob 18:56
Janša opoziciji očital dvojna merila pri policiji in financiranju kampanj
16. 11. 2026 ob 16:41
Na antibiotike odporne bakterije se širijo tudi pri nas
16. 11. 2026 ob 14:23
Ob Mokricah pustne novice pišejo v domačem narečju
16. 11. 2026 ob 13:37
Slovenija pri neto plačah skoraj na dnu EU
16. 11. 2026 ob 12:49
V Kostanjeviški jami se končuje obnova turistične poti
16. 11. 2026 ob 12:23
Ekskluzivno za naročnike
Vse je minljivo
16. 11. 2026 ob 12:00
Lažne grožnje z bombami, resnične posledice za evropsko varnost
16. 11. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
03
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
AVG
29
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
SEP
26
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] BRIF#11: Bo Janša res prepovedal Inštitut 8. marec? (14. 11. 2026)
14. 11. 2026 ob 10:08
1 komentar
rasputin
Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
***
Večje neumnosti si ni mogoče izmisliti. Rusija je:
- investirala težke milijarde v baltska plinovoda,
- imela popoln nadzor nad plinovodoma,
- je služila milijarde prek njih.
Zakaj neki bi ju razstrelila?
Če laž stokrat ponoviš, postane resnica, je dejal Goebels.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.