EU želi z arktičnim internetnim kablom prek Aljaske povezati Evropo z Azijo
Evropska komisija razmišlja o financiranju optičnega kabla, ki bi Evropo prek Arktike povezal z Azijo in se izognil obstoječim mrtvim točkam, poroča Euractiv.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Povezani članki
Zadnje objave
Tebi, domovina
26. 6. 2026 ob 6:00
Škof Šuštar: Domoljubje ni vzvišenost, pač pa hvaležnost za lastno družino in narod
25. 6. 2026 ob 16:36
Madžarska po dolgih letih odpira komunistične arhive
25. 6. 2026 ob 16:34
Vse najboljše, domovina!
25. 6. 2026 ob 13:41
Srečanje za zaprtimi vrati med predstavniki EU in Talibani
25. 6. 2026 ob 13:35
Danska mesta naj ne bi več zvenela kot predmestja Islamabada
25. 6. 2026 ob 13:30
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
1 komentar
rasputin
Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
***
Večje neumnosti si ni mogoče izmisliti. Rusija je:
- investirala težke milijarde v baltska plinovoda,
- imela popoln nadzor nad plinovodoma,
- je služila milijarde prek njih.
Zakaj neki bi ju razstrelila?
Če laž stokrat ponoviš, postane resnica, je dejal Goebels.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.