EU želi z arktičnim internetnim kablom prek Aljaske povezati Evropo z Azijo
Evropska komisija razmišlja o financiranju optičnega kabla, ki bi Evropo prek Arktike povezal z Azijo in se izognil obstoječim mrtvim točkam, poroča Euractiv.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Kabel bi bil dolg 14.000 km in bi povezoval Skandinavijo in Irsko z Japonsko, potekal pa bi prek Arktike, s pristanki na Grenlandiji, v Kanadi in na Aljaski. Infrastrukturni načrt je bil posledično decembra 2021 preoblikovan tako, da bo prečkal severozahodni prehod, in išče vlagatelje za financiranje skupnih stroškov, ocenjenih na 1,15 milijarde dolarjev.
Prehod skozi Arktiko bi pomenil tudi, da bi bil kabel krajši od obstoječih, kar bi zmanjšalo tako imenovano zakasnitev podatkov, čas, ki ga informacija potrebuje za potovanje od ene točke do druge.
"To bi bil zelo drag kabel, njegova komercialna izvedljivost pa je negotova," je dejal Alan Mauldin, direktor raziskav pri podjetju TeleGeography, ki se ukvarja z raziskavami telekomunikacijskega trga.
V tem pogledu bi lahko sedanje geopolitične napetosti igrale v prid projektu, saj so ga evropski oblikovalci politik začeli obravnavati kot strateško dobrino.
Kabel bi bil prvi, ki bi povezal Evropo z Azijo, ne da bi potekal prek Sueškega prekopa v Egiptu, ki je kritična točka za internetno infrastrukturo in mednarodno trgovino. Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
Italijansko podjetje Sparkle že gradi kabel, ki bi Suez obšel prek Izraela, Jordanije in Savdske Arabije, vendar to ne bi odpravilo odvisnosti od geopolitičnega konteksta ene regije.
Povezani članki
Zadnje objave
Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom
27. 8. 2026 ob 20:11
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
27. 8. 2026 ob 19:34
Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga
27. 8. 2026 ob 18:33
Ali so vse kulture enake? Tudi Kemi Badenoch pravi, da ne
27. 8. 2026 ob 16:56
Ustava kot darilo
27. 8. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
AVG
27
AVG
27
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
1 komentar
rasputin
Po nedavni sabotaži plinovoda Severni tok, za katero se sumi, da je ruskega izvora, je Bruselj vse bolj pozoren na te posamezne točke.
***
Večje neumnosti si ni mogoče izmisliti. Rusija je:
- investirala težke milijarde v baltska plinovoda,
- imela popoln nadzor nad plinovodoma,
- je služila milijarde prek njih.
Zakaj neki bi ju razstrelila?
Če laž stokrat ponoviš, postane resnica, je dejal Goebels.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.